Franci Kepa: Nova gradbena zakonodaja z nerazumnimi zahtevami tudi na področju gradnje rastlinjakov

Poslanec SDS Franci Kepa je na ministra za okolje in prostor v odstopu Jureta Lebna naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z graditvijo rastlinjakov.

Celotno poslansko pobudo objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

številni slovenski kmetje opozarjajo na negativne posledice spremembe gradbene zakonodaje, ko gre za vprašanje graditve rastlinjakov. 

Marca 2013 je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor izdalo Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, katere glavni namen je bila enostavnejša, hitrejša in cenejša pot do izvedbe gradbene investicije ob upoštevanju gradbenotehničnih predpisov. V več primerih kot do tedaj je bilo mogoče investicije izvesti hitreje in ceneje, vendar še vedno upoštevaje okoljske in ostale omejitve. 

V konkretnem primeru graditve rastlinjakov je bil tak objekt razvrščen med enostavne ali nezahtevne objekte, kar je pomenilo, da za njegovo izgradnjo ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje oz. je bilo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje brez projektne dokumentacije.

V skladu z novo gradbeno zakonodajo iz leta 2018 pa potrebujejo kmetje za postavitev rastlinjakov, večjih od 150 kvadratnih metrov, projektno dokumentacijo in vsa potrebna soglasja, plačati pa morajo tudi komunalni prispevek. Mediji navajajo primer, ko bi kmet za 650 kvadratnih metrov velik rastlinjak moral odšteti 3.000 evrov za projektno dokumentacijo in 7.500 evrov za komunalni prispevek. Seveda se višina komunalnega prispevka po Sloveniji razlikuje, saj njegovo višino določajo občine same.

Ministrstvo sicer pojasnjuje, da se rastlinjak, kupljen na trgu kot izdelek s certifikatom, ne glede na površino šteje za nezahteven objekt, torej se ga postavi z malim gradbenim dovoljenjem. Toda pravo vprašanje je, koliko slovenskih kmetovalcev si strošek izdelka s certifikatom lahko privošči.

Gojenje zelenjave, jagodičja ipd. ni visoko donosna dejavnost, zato je lahko strošek komunalnega prispevka tisti izdatek, ki kmetovalca pahne čez rob in mu onemogoči nadaljevanje izvajanja dejavnosti. Sloveniji mora biti v interesu čim višja stopnja samooskrbe in lokalno pridelane hrane. Z birokratskimi ovirami in dodatnimi stroški pa se dodatno prispeva k opuščanju kmetovanja in zapuščanju podeželja. Rastlinjaki tudi močno zmanjšujejo izpostavljenost kmeta podnebnim nevšečnostim in znižujejo zahtevke za odškodnine in subvencije, zato bi morala država takšen način kmetovanja spodbujati.

Spoštovani, v zvezi z navedenim naslavljam pobudo, da ministrstvo rastlinjake, večje od 150 kvadratnih metrov, ponovno uvrsti med nezahtevne objekte, ali da med izjeme, za katere se komunalni prispevek ne obračunava, uvrsti tudi rastlinjake.

Odgovor novega ministra Zajca.