Eva Irgl: Ali je država zares poskrbela za pieteten pokop pomorjenih iz Hude jame?

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Pred tednom dni je v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru potekal pokop posmrtnih ostankov ljudi iz Hude jame, ki jih je komunistična oblast izvensodno pobila po koncu druge svetovne vojne. V SDS smo ves čas opozarjali, da bi bil najprimernejši pokop posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame na Teharjah, saj kot opozarjajo tudi slovenski škofje “je to že od vseh svojcev žrtev sprejeti kraj spomina na trpljenje”.

Prav tako naša opozorila glede reševanja izvensodno pomorjenih žrtev medvojnega in povojnega nasilja v celoti sledijo vsebinskim pomislekom škofov, zlasti glede DNK identifikacije žrtev ter pokopa v družinskih grobovih, v kolikor je to mogoče.

V SDS tudi ves čas opozarjamo, da je za pomiritev naroda poleg priznanja in odpuščanja potrebno obsoditi tiste, ki so zločin storili, kajti zločini zoper človečnost ne zastarajo ne po mednarodnem in ne po domačem pravu. Odgovorne pa se lahko procesira tudi posthumno.

Ob skupni izjavi predsednika države Boruta Pahorja in nadškofa Stanislava Zoreta sem v pisni izjavi opozorila, da v SDS podpiramo vse predloge iz skupne izjave, razen odločitve, da se posmrtne ostanke žrtev iz Hude jame prenese v spominski park Dobrava pri Mariboru. Opozorila sem, da tehnične ovire ne morejo biti razlog, da ne bi upoštevali in izpeljali tako globoke zaveze kot so jo v soglasno sprejetih sklepih dali škofje. Prav tako si tudi večina svojcev žrtev želi, da bi se njihove najdražje pokopalo prav na Teharjah.

V pisni izjavi sem takrat tudi opozorila, da le skrbno premišljena rešitev v duhu pietete in resnice lahko pripomore k spravi in da je glede na to, da žrtve povojne morije že 71 let čakajo na svoj grob, bistvenega pomena, da v tem trenutku ne naredimo napake, ki bi zlasti na simbolni ravni imela nepopravljive posledice.

V zadnjih dneh po pokopu na Dobravi pa prihaja na plan prav nič pieteten in civilizacijski odnos do žrtev, ki so bile sicer pokopane z velikim medijskim pompom.

Zlasti svojci in tisti, ki jim ni vseeno, kako se ravna z žrtvami povojnih pomorov, opozarjajo, da pokop posmrtnih ostankov, z izjemo ene krste, poteka kar v plastičnih vrečkah, kot da gre za gradbeni material, ne pa za posmrtne ostanke ljudi, ki si prav tako zaslužijo dostojen pokop kot narekujejo osnovne civilizacijske norme.

Zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam naslednja vprašanja:

1. Ali se vam zdi takšno ravnanje s posmrtnimi ostanki primerno? Kje drugje se še na takšen način pokopava žrtve zločinov zoper človečnost?

2. Svojci žrtev in obiskovalci Dobrave opozarjajo, da je dostop do kraja pokopa otežen in onemogoča ljudem izkazati spoštovanje do žrtev, saj naj bi šlo za varovano območje kot opozarja tudi napis na tem mestu. Vlado Republike Slovenije sprašujem, kako namerava urediti primeren dostop do groba?

3. Vlado Republike Slovenije sprašujem, zakaj je bilo kljub opozorilom odločeno, da se posmrtne ostanke žrtev iz Hude jame pokoplje na Dobravi pri Mariboru in ne na Teharjah, kar je tudi želja svojcev? Ali je bila tukaj sploh v ospredju želja svojcev ali je šlo zgolj za birokratsko odločitev?

4. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v skupni izjavi z nadškofom Stanislavom Zoretom opozoril, da žrtev ne morejo pokopati na Teharjah zaradi tehničnih ovir. Vlado Republike Slovenije sprašujem zaradi katerih tehničnih ovir pokop žrtev na Teharjah ni mogoč?

5. Vlado Republike Slovenije sprašujem, zakaj žrtve komunizma niso pokopane na način kot je bilo to izvedeno v primeru žrtev v Srebrenici, kar pomeni: najprej ugotavljanje identitete žrtev in nato pokop vsake žrtve v svoj grob, saj je grob neodtujljiva pravica vsakega posameznika?

6. Vlado Republike Slovenije sprašujem, ali je pridobila mnenja vlad Avstrije, Hrvaške… glede pokopa žrtev (potencialno tudi njihovih državljanov) v skladu s prakso in pristopom, uveljavljenim v primeru identifikacije žrtev v Srebrenici?

Odgovor vlade.