Elektro Gorenjska je v večinski državni lasti, minister Gašperšič o njenem poslovanju ne ve nič

Poslanec SDS Danijel Krivec je v sredo, 22. marca, postavil ustno poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču v zvezi s prevzemom hidroelektrarn in malih hidroelektrarn, s katerimi upravlja Elektro Gorenjska.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram pogovora med poslancem in ministrom, ki ni avtoriziran.

DANIJEL KRIVEC: Hvala za besedo spoštovani predsedujoči. Lep pozdrav ministricama in ministrom. Spoštovanega dr. Petra Gašperšiča, ministra za infrastrukturo, pa sprašujem: Kaj se dogaja v zvezi s podpisanim pismom o nameri glede prevzema oziroma povezav med Elektro Gorenjsko in Kelagom v povezavi s prevzemom tega segmenta hidroelektrarn in malih hidroelektrarn, s katerimi upravlja Elektro Gorenjska? Verjetno se vsi strinjamo, da je tako cilj Evropske unije kot tudi naše države, da zagotovimo čim večji delež obnovljivih virov energije v energetskih bilancah in to čim prej. Dogovori so nekje podpisani do leta 2020. Zato sprašujem, če je s strani države kakšna sprememba v strategiji glede tega? Kajti v primeru realizacije tega dogovora in prevzema teh elektrarn s strani Kelaga se nam zgodi to, da določeni obnovljivi viri preidejo v bilance nekoga, ki ni iz naše države. In s tem, na nek način, slabimo naš položaj. Po drugi strani pa so vse te elektrarne na vodotokih, ki so znotraj Triglavskega narodnega parka ali pa vsaj v večini. Zato se mi zdi tudi s tega okoljskega vidika ta zadeva še toliko bolj problematična. Zato me zanima, ali ima ministrstvo v zvezi s tem kakšne informacije glede na to, da je Elektro Gorenjska eno od distribucijskih podjetjih, ki so v večinski lasti države? Verjamem sicer, da, glede na to, da gre za distribucijsko podjetje, to upravljanje elektrarn ni njihova osnovna dejavnost, vendar bi človek pričakoval, da se nek tak segment, ki ga v Sloveniji pa vseeno zelo nadzorujemo, obvladamo, imamo kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo na rekah in z upravljanjem tako hidroelektrarn kot malih hidroelektrarn, vseeno prišlo do nekega povezovanja ali pa nekega dogovora znotraj našega elektroenergetskega sistema. In s tega vidika se mi zdi zelo pomembno, ali ima država v tej zvezi kakorkoli neko usmeritev in strategijo.

DR. PETER GAŠPERŠIČ: Hvala predsedujoči za besedo. Hvala tudi za postavljeno vprašanje. Torej, glede tega kako ali lahko kakorkoli vplivamo na to, kaj se kako ravna, se opravičujem, kako ravna samo podjetje Elektro Gorenjska v zvezi s temi svojimi naložbami. Seveda kot minister na to vprašanje ne morem odgovoriti v smislu, da lahko kakorkoli na to vplivamo, kajti mi vemo, da je skladna z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, opravljanje te kapitalske naložbe Republike Slovenije torej v družbi Elektro Gorenjska ni v pristojnosti niti ministrstva niti ne vlade. Tako, da zdaj tudi v vlogi ministra s podatki o teh njihovih poslovnih odločitvah te družbe Elektro Gorenjska tudi ne razpolagam. Lahko povem, da je podjetje sicer res v 79,5% lasti Republike Slovenije, preostanek imajo v lasti mali delničarji. Dejstvo je tudi, da podatki o samem poslovanju, torej teh nejavnih delniških družb niso javno dostopni, razen seveda same objave letnega poročila. Tako da zaradi tega, vseh teh dejstev kot minister ne morem odgovorit na vprašanje, ki so sicer v domeni uprave ali nadzornega sveta dotične družbe.

Lahko pa seveda povem, kaj kot država načrtujemo na zagotavljanju deleža obnovljivih virov energije v skladu s temi zavezami, ki jih imamo postavljene in tukaj lahko povem, seveda, da je za doseganje teh ciljev do leta 2020, da je ključna izgradnja velikih hidroelektrarn, in sicer tako na spodnji Savi kot tudi na reki Muri. V nadaljnji perspektivi do leta 2030 pa seveda tudi, tudi hidroelektrarn na srednji Savi. Skratka, to so tiste ključne investicije, ki jih bomo morali opravit zato, da bomo zagotovili ustrezne deleže obnovljivih virov energije. Vemo, da so tukaj, v tem smislu, torej, le manjši del res, res zelo majhen v tem celotnem, potrebnem obsegu zagotavljajo male hidroelektrarne pa tudi recimo sončne, fotonapetostne elektrarne pa tudi vetrne elektrarne v tem pogledu zagotavljajo le manjši del tega potrebnega obsega. Tako, da ključne za doseganje teh ciljev so te velike hidroelektrarne, kjer pa vemo, da imamo tudi kar nekaj izzivov do njihove realizacije, ne samo poleg tega samega zahtevnega umeščanja, torej sprejemanja državnih prostorskih načrtov v pretežno tudi zaščitenih, z naturo zaščitenih območjih. Drug zahteven izziv je tudi sama, sama nizka cena električne energije na trgu, ki ji pred investitorje postavlja zdaj resen izziv zagotavljanja ekonomske upravičenosti vseh teh investicij tako, da tukaj bomo morali nedvomno naredit neko revizijo, kaj in na kakšne načine bomo te cilje dosegli. Hvala lepa.

DANIJEL KRIVEC: Ja, hvala za odgovor spoštovani minister, vendar se bojim, da me niste najbolj zadovoljili s tem odgovorom, kajti govorili ste o novih investicijah. Jaz sem konkretno spraševal o investicijah oziroma o elektrarnah, ki so že v teh porečjih Sore, Kokre, Tržiške Bistrice, Save Dolinke, Save Bohinjke in pa same Save umeščene in večinoma že v največji meri amortizirane, se pravi, da so neka dodana vrednost v tej zgodbi in dejansko bi bilo z nekim prevzemom s strani neke tuje firme prevzeta v bistvu ta kvota obnovljivih virov. To me skrbi. Zanima me, kakšno je vaše stališče glede tega. Po drugi strani pa je to opozorilo, ki sem ga dal. Večina tega območja je v nekem zaščitenem območju, oziroma ima neke naravovarstvene omejitve in tudi v temu primeru ne vem, če je najbolj pametno, da s tem upravlja nekdo, ki je izven naše države. Ob tem seveda da imamo znotraj države primerne upravljavce. Tukaj ne gre za neke nove investicije, ne gre za neke nove posege v prostor, ampak gre dejansko za neko premoženje, ki je za enkrat še v državni lasti. Sami ste povedali, da je Elektro Gorenjska v večinski lasti države in država mora imeti do tega neko stališče in v takšnih primerih se mi zdi malo sprenevedavo, da rečemo, da je to stvar nekih nadzornih svetov in korporativnega upravljanja, ko gre za kvalitetne vire, ki nam prinašajo dodano vrednost tudi v bilancah, ki jih ima elektrogospodarstvo ne nazadnje pa tudi država iz vseh vidikov – okoljevarstvenih, vodarskih in tudi energetskih, ne nazadnje tudi finančnih. Zato sprašujem, ali imate kakršne koli informacije glede teh povezav, oziroma ali boste v tej smeri kakor koli odreagirali?

DR. PETER GAŠPERŠIČ: Hvala lepa. Tako je, glede teh informacij, kaj se dogaja v zvezi s tem pismom o nameri in tako naprej, drugih drugačnih informacij kot te, ki so znane, sicer bodisi iz medijev, seveda nimam, ne razpolagam z njimi, ker kot rečeno, s tem se na ministrstvu, s tem korporativnim delom upravljanja, ne moremo ukvarjati. Zdaj, vlada lahko, seveda, na to upravljanje in tudi dejansko ga vodi in upravlja preko sprejetja strategije. Tam se zapišejo cilji, tam se zapišejo usmeritve, ki jih potem SDH, seveda, potem izpolnjuje in jih zasleduje. Tako da, mi bomo prav gotovo preverili, kaj je v zvezi s tem v sami strategiji navedeno. Poleg tega imamo pa seveda vselej možnost, da torej kot vlada za doseganje določenih strateških ciljev in drugih pomembnih zadev za delovanje energetskega sistema kot celote, za doseganje ciljev njegove stabilnosti ali drugih okoljskih ciljev po obnovljivih virih energije lahko prav gotovo damo vedno neke dodatne usmeritve in o teh zadevah bomo seveda se na vladi tudi pogovorili in v kolikor bomo ugotovili, da je tukaj na mestu nek takšen dodaten poziv, neka usmeritev, kako se naj s temi zadevami v SDH upravlja, bomo to tudi storili. Hvala lepa.