Dr. Vinko Gorenak: So za dvig zaupanja v slovensko sodstvo dovolj novi predstavniki za stike z javnostjo?

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na Vlado Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s stopnjo javnega zaupanja v slovensko sodstvo.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

V medijih in na spletnih straneh sem zasledil podatek, da je stopnja zaupanja javnosti v slovensko sodstvo zelo nizka. Ob tem velja izpostaviti, da se statistični podatki o tem nekoliko razlikujejo. Eurobarometer je nameril borih 16 odstotkov, najmanj med vsemi članicami EU. Tudi Justice Scoreboard za preteklo leto kaže slabo. Delež tistih, ki menijo, da sodstvo deluje zelo dobro, je najnižje v EU, slabše kot leto poprej. Nekoliko drugačne podatke kaže brošura Vrhovnega sodišča RS, izdana ob otvoritvi letošnjega sodnega leta, pri čemer ni mednarodnih primerjav. Kako izboljšati stanje na področju zaupanja javnosti v slovensko sodstvo je vprašanje, ki se zastavlja samo po sebi.

Sodstvo bi si moralo zgraditi zaupanje s spremembami znotraj samega sodstva. Tudi s prevzemom dejanske odgovornosti za svoje odločitve, dejansko avtoriteto in visoko kvaliteto sojenja, ne samo navideznostjo kvalitete odločitev, ki se npr. skriva za tajnostjo glasovanja v senatnih sojenjih. Z možnostjo ločenih mnenj na Vrhovnem sodišču je storjen manjši korak naprej. Še zmeraj pa se ni mogoče znebiti vtisa, da se za dvig zaupanja v sodstvo, namesto v dvig kvalitete sojenja, odgovornosti v sodstvu, raje namenja sredstva za predstavnike za stike z javnostmi, z namenom ustvarjanja javnega mnenja oziroma prepričevanju nezadovoljne javnosti, da sodstvo deluje bolje. Ob tem velja izpostaviti, da je sam predsednik Vrhovnega sodišča RS ob otvoritvi sodnega leta dejal, da se »število nerešenih zadev na kazenskem področju zvišuje, čeprav se je pripad novih zadev zmanjšal. Čas reševanja teh zadev se večinoma podaljšuje, še posebej na specializiranih oddelkih sodišč, ki obravnavajo najzahtevnejše, najobsežnejše in najbolj zapletene zadeve«.  

Pri pregledu spletnih strani sodstva v celoti sem zasledil, da je zaposlenih precej predstavnikov za stike z javnostmi, pri čemer ni zanemarljiv podatek, da iz razpisa za delovno mesto predstavnika za stike z javnostmi na Okrajnem sodišču v Ljubljani, št. Su KS 48/2018 izhaja, da bo izbrani kandidat imenovan v naziv »svetnik v pravosodju II«, ki začne v 41 plačnem razredu. Z napredovanjem v naziv »svetnik v pravosodju I« in z maksimalnim napredovanjem po plačnih razredih lahko doseže 49. plačni razred. višji pravosodni sodelavci (PDI) III, ki npr. na Vrhovnem sodišču RS opravljajo najzahtevnejša pravno strokovna dela, pa začnejo komaj v 34 plačnem razredu in z napredovanjem v naziv »višji pravosodni svetovalec (PDI) I« in z maksimalnim napredovanjem po plačnih razredih lahko doseže 43. plačni razred.

V zvezi s tem Vlado Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, sprašujem naslednje:

1. Kako ocenjuje takšno zaposlovanje predstavnikov za stike z javnostmi v sodstvu, ki so tudi bolje plačani kot pravosodni sodelavci s PDI z vidika dviga kvalitete sojenja in zaupanja javnosti v sodstvo?
2. Kako na dvig kvalitete sojenja, ugleda sodstva ter zaupanja javnosti v sodstvo učinkujejo spremembe sodne zakonodaje iz leta 2015, na podlagi katere je bila npr. ustanovljena Komisija za etiko in integriteto v Sodnem svetu RS? Ali so se izkazale kot utemeljene in kako?
3. Kako Vlada Republike Slovenije ocenjuje statistične podatke Eurobarometra in Justice Scoreboard za preteklo leto, ki kažejo, da je stopnja zaupanja javnosti v slovensko sodstvo na zelo nizki ravni in kakšne ukrepe predlaga za dvig zaupanja?

Odgovor vlade.