Danijel Krivec: Vprašanja glede odmernega odstotka za izračun pokojnine terjajo jasne odgovore

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je prvi dan marčevske seje državnega zbora zastavil ustno poslansko vprašanje predsedniku vlade Marjanu Šarcu glede predloga pokojninske reforme, ki ga je vlada javnosti predstavila pred dnevi.

V nadaljevanju objavljamo neavtoriziran magnetogram.

DANIJEL KRIVEC: Predsednika vlade bom povprašal glede reforme pokojninskega sistema. Ministrica mag. Ksenija Klampfer je predstavila naslednje bistvene spremembe pokojninske zakonodaje: dvig odmernega odstotka samo za 40 let delovne dobe, za moške iz zdajšnjih 57,25 % na 63 %, za ženske pa iz 60,25 % na 63 %. Uveljavitev ukrepa je predvidena januarja 2020. Druga sprememba, ministrstvo predlaga postopni dvig meje za starostno upokojitev iz zdajšnjih 65 na 67 let, pri čemer bo pogoje za upokojitev še vedno 40 let delovne dobe, ne glede na starost. In tretja sprememba, upokojenci iz pogojev za starostno upokojitev bodo lahko po predlogu ministrstva delali in hkrati prejemali tudi celotno pokojnino, vendar pod določenimi pogoji in postopno.

V času od leta 1999 do 2013, ko je veljal ZPIZ-1, je bil določen odmerni odstotek, ki se je pomnožil z valorizacijskim količnikom. Čeprav je bil odmerni odstotek takrat določen višje, kot je predviden sedanji neto odmerni odstotek, so se odmere pokojnin zaradi pomnožitve z valorizacijskim količnikom vsako leto zmanjševale za približno 0,5 % oziroma bi se zmanjševale še naprej, zaradi tako zastavljene enačbe. Valorizacijski količnik je bilo nemogoče vnaprej napovedati, saj ga je vsako leto na podlagi izračuna določil minister, pristojen za delo, tako je bila predvidljivost odmere pokojnin za nove upokojence bistveno zmanjšana oziroma jo je bilo nemogoče napovedati za več kot leto v naprej. Z neto odmernim odstotkom, ki ga je določil ZPIZ-2 in je bil odvisen od let delovne dobe za moške in ženske po posebni tabeli, se je ohranila realna vrednost odmere pokojnine, saj ni bila več odvisna od valorizacijskega količnika. Neto odmerni odstotek, ki je bil uveden v ZPIZ-2 je tako ustavil padanje pri odmeri pokojnin.

V koalicijski pogodbi ste se zavezali, da bo povečanje odmernega odstotka, ki je bilo obljubljeno za januar 2020, dejansko veljalo že za januar 2019, tako piše v koalicijski pogodbi. Dejansko ste s tem upravičencem do tega povišanja za eno leto zamaknili povišanje pokojnin. Ne glede na to, da se bo odmerni odstotek zviševal postopoma, bodo tisti, ki so se že upokojili v slabšem položaju kot tisti, ki se bodo upokojili po novem odmernem odstotku.

Zato vas sprašujem:  Ali se bo odmerni odstotek zvišal tudi tistim, ki so se že upokojili z isto delovno dobo? Zakaj se odmerni odstotek ne bo zvišal sorazmerno vsem upravičencem, ne glede na delovno dobo?

MARJAN ŠAREC: Zdaj moram naprej povedati, da to ni pokojninska reforma takšna, ki bo dolgoročno vzdržna. To so popravki zakona. Ta hip reformo bo potrebno v bodoče šele pripraviti. In kar se tiče vašega vprašanja na pokojninsko temo. Zagotovo je bila razprava, ki je potekala na ekonomsko-socialnem svetu prejšnji teden, korak v pravo smer in verjamem, da bomo vse te ukrepe dosegli lahko samo s strinjanjem na ekonomsko-socialnem svetu in si ne bomo mogli privoščiti nobenih sprememb brez širšega dialoga, sicer bomo slabo končali. In gre predvsem za predloge, ki bodo na eni strani zasledovali podaljševanje delovne aktivnosti, po drugi strani pa izboljšali socialni položaj vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Posebna pozornost bo pa posvečena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema. Naš skupni imenovalec seveda mora biti, da se je treba sistema lotiti celostno in ne zgolj s parcialnimi ukrepi, zato tudi ministrica ni predstavila zgolj ene rešitve, ampak jih je ponudila kar nekaj in tudi vi ste jih našteli.

Dvig odmernega odstotka in urejanje dvojnega statusa upokojencev ter kopico ostalih ukrepov na trgu dela pa gredo ti ukrepi predvsem v podaljševanje delovne aktivnosti, kajti naš glavni problem je, kot sem povedal že zadnjič, da prepozno vstopamo na trg dela in ga tudi prekmalu zapuščamo. Zato imamo tudi določene probleme. Poleg tega sem že na zadnji seji govoril, pred enim mesecem, da se nam demografska slika naglo poslabšuje in narejene so študije, celo tam do leta 2070, zdaj bo takrat tako ali ne bo, težko sodimo danes, ampak dejstvo je, da bo upokojencev seveda še vedno več in več. Mi nismo dvignili odmernega odstotka že z letošnjim letom zato, ker je bilo to pač nemogoče izvesti. To tako hitro ne gre, zato smo to zamaknili v leto 2020. Namenjene so pa spremembe predvsem tudi vedno, ko se gleda na to v prihodnost. In vsekakor ta hip ni potrebno, da bi se ljudje na hitro upokojevali, da bi zdaj prišla kakšna panika zaradi tega povečanja starosti na 67. To se bo povečalo zgolj tistim, ki nimajo 40 let delovne dobe. Tako da, kar se tiče pokojninskih sprememb, kot sem rekel, to ni reforma, obsežna reforma, to so popravki zakona. Obsežno reformo bo potrebno v bodoče šele načrtovati, tako da se tudi napačno uporablja ta izraz. Mi se zavedamo, da to ni nobena reforma. Reforma je čisto nekaj drugega, ampak v tem času, v tem trenutku nam ti popravki zakonodaje, so ustrezni, v bodoče pa se bo seveda še pripravilo večje spremembe glede na demografsko sliko, glede na vse bolj pereč problem in pa seveda z možnostjo tudi oziroma z milijo na to, kaj če se gospodarska slika spremeni, bo potrebno najti tudi način, da tisti upokojenci, ki bodo zraven pokojnine še delali, da jih bo možno, ko seveda situacija to ne bo dovoljevala, da jih bo možno tudi spet, da bodo prekinili delovno razmerje zato, da mladih s tem ne bomo obremenili, ko bo do tega prišlo.

DANIJEL KRIVEC: Precej spretno se je izognil odgovoru na moje konkretno vprašanje. Govoril je o vseh ukrepih znotraj pokojninskega sistema. zdaj, glede reforma je to dikcija, ki se v medijih uporablja in ki je bila plasirana strani vlade in ministrstva. Govora je bilo o pokojninski reformi, ne samo ukrepih, moje konkretno vprašanje pa se je dotikalo predvsem odmernega odstotka, to je dejansko zelo pomemben detajl znotraj pokojninskih ukrepov predvsem zato, ker na nek način vsaj do zdaj nismo dobili jasnega odgovora, ali se bo ta odmerni odstotek z uveljavitvijo začel uporabljati tudi za tiste, ki so v tem pokojninskem sistemu že do sedaj.

Dejstvo je, da pokojnina ni nek privilegij, ampak je to nek zaslužen prihodek, ki so ga ljudje v preteklosti pridobili in zato je to še toliko bolj pomembno, da ko se o tem govori, se tudi jasno opredeli do tega odmernega odstotka, ker v nasprotnem primeru se bo tistim, ki so že zdaj v sistemu, dodatno povzročila še večja škoda.

In enako je bilo tudi vprašanje zakaj se odmerni odstotek tudi v primeru tistih, ki se jim odmerja z neko znižano odmero, ne upošteva tudi ta nov odmerni količnik, seveda s tistimi malosi, ki jih število manjkajočih let doprinese. Ampak ključno je to, kako se bo odmerni odstotek upošteval in to je bilo moje konkretno vprašanje in bi prosil za dopolnitev odgovora. 

MARJAN ŠAREC: No, kot sem rekel, vse spremembe, ki se bodo zgodile, ki bodo na koncu implementirane morajo iti najprej čez socialni dialog. Prvi sestanek je prejšnji teden bil in šele potem, to so lahko rečemo neke vrste tudi ekonomsko socialni svet je tudi kar neke vrste pogajalsko telo, kjer različni segmenti predstavijo svoja stališča in šele ko bo tam določeno oziroma izkristalizirano kakšne ukrepe bomo sploh spodobni izvesti, takrat bomo lahko govorili konkretneje. Dokler pa na ekonomsko-socialnem svetu ni potrjena nobena izmed variant pa težko govorimo kar tako na pamet, ker socialni dialog je v tem primeru ključnega pomena.

DANIJEL KRIVEC: Ja, v skladu s Poslovnikom predlagam, da se o odgovoru predsednika vlade opravi razprava.  Mislim, da gre za pomembno temo, ki nas bo v prihodnje še velikokrat zavezovala, predvsem tudi zato, ker v podpisani koalicijski pogodbi je ta ukrep odmernega odstotka bil predviden že za januar 2019, po teh novih podpisih in novih zavezah po vrhu koalicije se je dala zaveza da bo to z januarjem 2020.

Ta čas bo zelo hitro prišel in mislim, da se je potrebno tudi v državnem zboru seznaniti oziroma dobiti res konkretne odgovore glede tako pomembnega dejstva znotraj pokojninskih sprememb, ki vplivajo na vse državljane. In mislim, da bi bila razprava na to temo lahko koristna tudi za predsednika vlade, ki bi v nadaljevanju lahko na osnovi širše razprave tudi povlekel poteze, ki bodo ustrezale oziroma ki bodo zadovoljevale večino državljanov, saj ne nazadnje je parlament tisti, ki predstavlja vse volivce v tej državi. Tako predlagam, da se o tem odgovoru – kajti konkretnega odgovora s strani predsednika vlade ni bilo – opravi razprava.