Črpanja sredstev iz evropske kohezijske politike za Slovenijo sploh ni
ponedeljek, 19. 12. 2016Kakšne naloge opravljajo uslužbenci na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v okviru 8–urnega delovnika, če Slovenija iz bruseljske blagajne od leta 2014 naj ne bi prejela niti enega evra iz naslova čistih povračil?
Poslanec SDS Ljubo Žnidar je na ministrico brez resorja pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z uspešnostjo Slovenije pri črpanju EU sredstev Alenko Smerkolj.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica!
V medijih lahko beremo in poslušamo, kako uspešna je Republika Slovenija pri črpanju evropskih sredstev in povračilih iz Bruslja. Po nekaterih informacijah naj bi bilo to samo lepo besedičenje, ki pa nima nič povezave z resničnim stanjem in dogajanjem. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naj bi namreč zaposleni uslužbenci ne opravljali svojega dela, t. j. skrbeli, da imamo v Sloveniji delujoč sistem črpanja EU sredstev. Črpanje sredstev iz evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 se namreč sploh naj ne bi izvajalo, stanje povračil iz Evrope pa naj bi bilo enako nič.
Zato me zanima, kakšne naloge opravljajo uslužbenci na SVRK v okviru 8–urnega delovnika, če Slovenija iz bruseljske blagajne od 1.1.2014 ni (naj ne bi) prejela niti enega samega evra iz naslova čistih povračil?
Če navedbe ne držijo, me zanima, katere projekte je Slovenija prijavila v okviru evropske kohezijske politike in koliko povračil je bilo že izvedenih s strani Bruslja?
Koliko projektov je Slovenija pripravila na zalogo za črpanje sredstev? Kako uspešni smo pri črpanju glede na ostale države?
