Bojan Podkrajšek: Lokalne skupnosti z ustanavljanjem javnih podjetij ustvarjajo nelojalno konkurenco
petek, 4. 11. 2016Kako bo ukrepala vlada, da bo zaščitila podjetja in prekinila prakso javnih zavodov, ki opravljajo tržne dejavnosti in s tem ustvarjajo nelojalno konkurenco?
Poslanec SDS Bojan Podkrajšek je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z opravljanjem obrtnih dejavnosti.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
V različnih lokalnih skupnostih že dalj časa zaznavamo opravljanje različnih dejavnosti v okviru javnih podjetij (slikopleskarstvo, zidarstvo, kamnoseštvo, vzdrževanje zelenic, cvetličarstvo, električna dela in vzdrževanje, kemično čiščenje in pranje ipd.).
Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) določa, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Zakon tudi kot obliko dopušča ustanovitev GJS kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj.
Dogaja pa se, da se določbe zakona v lokalnih skupnostih tolmači zelo široko. Pri tem imamo v mislih predvsem 18. člen, kjer je navedeno: »…lokalna skupnost ustanovi javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali več gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb.«
Tako lokalne skupnosti ustanavljajo javna podjetja za gospodarske dejavnosti, ki jih drugi subjekti na trgu opravljajo profitno. To ima za posledico nelojalno konkurenco javnih podjetij drugim gospodarskim subjektom, ki z opravljanjem določene gospodarske dejavnosti želijo ustvarjati materialne in finančne pogoje za delo, življenje in preživljanje – torej, da javna podjetja izvajajo normalne tržne dejavnosti (z osnovnimi sredstvi, stroji, ki jih kupijo občani – in nato z njimi konkurirajo občanom, ki opravljajo komercialno dejavnost) in ne samo javnih nalog. Gre za izrabo občinske oz. lokalne moči na trgu ter posledično pridobivanje in opravljanje določenih del brez razpisov.
Na drugi strani se za taka dela angažira strokovno nepodkovane osebe (v okviru javnih del), ki so nezaposlene in so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje.
Podobno problematiko zaznavamo v primeru pralnic v domovih za ostarele, bolnišnicah, celo otroških vrtcih. Gre za primere, ko se na razpise za izvajanje storitev kemičnega čiščenja in pranja prijavljajo tudi domovi za ostarele, ki so seveda subvencionirani iz javnih (državnih) sredstev. Cena pranja je iz tega razloga tako nizka, da registrirana pralnica oz. kemična čistilnica nima nikakršnih možnosti za pridobitev posla. Posledično prihaja pri javnih naročilih do nelojalne konkurence pralnice, ki so registrirane le za interno pranje in ne za tržišče. Vsaka pralnica se lahko registrira za to dejavnost in loči del za lastne potrebe in zunanje stranke (sprememba financiranja).
Poleg navedenega primera pa se pojavljajo tudi primeri, ko bolnišnice, ki imajo lastne pralnice, izvajajo tudi storitve pranja za druge bolnišnice, ki pralnic nimajo; so pa tudi ponudbe drugih zavodov za druge na osnovi javnih razpisov (ali celo na črno), vendar ocenjujemo, da gre za nelojalno konkurenco v smislu nekalkulativnih cen. Razlog je seveda v tem, da omenjene zavode financira država (MZ, MDDSZEM id.) in ni potrebe za oblikovanje konkurenčnih cen.
Zato vas sprašujem, na kakšen način boste ukrepali, da boste zaščitili podjetja in prekinili tovrstno prakso lokalnih skupnosti in drugih javnih zavodov?
