Anja Bah Žibert: Vlada Mira Cerarja ne želi urediti vprašanja kreditojemalcev v švicarskih frankih

Poslanke in poslanci so na 31. redni seji postavljali poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je postavila vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman ter ministru za pravosodje mag. Goranu Klemenčiču v povezavi s situacijo, ki je nastala pri kreditojemalcih v švicarskih frankih in ukrepih države v zvezi s tem vprašanjem.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa, predsedujoči. Res je, naslavljam na oba ministra vprašanje. Gre za problematiko, ki traja že več let. Gre za t.i. kreditojemalce, ki so že 12 let nazaj najemali kredite v t.i. švicarskih frankih. Gre za problematiko, ki seveda ni poznana samo v slovenskem prostoru, ampak je poznana tudi širše v evropskem in tudi po Balkanu. In dejstvo je, da je med vsemi temi državami Slovenija edina, ki tukaj ni naredila praktično nič. Dejstvo je, da so pač t.i. kreditojemalci ob kreditnih pogodbah dobivali podatke, da lahko valuta zaniha največ do 2 in 3 %. Tukaj pred mano je celo letak, ki govori o tem, »oprite se na trdno valuto« in seveda poudarja, kako zanesljiv je kredit v t.i. švicarskih frankih. Gre za to, da so državljanke in državljani seveda temu, kar so banke ponujale, nasedli, jemali stanovanjske kredite, po t.i. črnem petku, to je bilo nekje 15. januarja 2015, pa je postalo stanje dobesedno ubijalsko. Danes ljudje ne samo da izgubljajo premoženja, razpadajo družine, ljudje si jemljejo življenja, ker dejansko ne vedo, kako iz situacije. Samo da povem za primerjavo, dejstvo je, da so tako glavnica in potem tudi obresti nekako poskočile tudi do 64 % in nekdo, ki je 12 let nazaj vzel kredit, ne vem, v vrednosti 209 tisoč evrov, jih je v tem obdobju poplačal 110 tisoč evrov, danes dolguje 264 tisoč evrov. To pomeni več kot je najel samega kredita. Ljudje so takrat zaprosili za to, da bi se jim seveda stvari spremenile in prilagodile v evre, ampak so banke govorile, da za to ni nobene potrebe in da seveda bo valuta ostala stabilna.

Po tem dogodku je seveda vse tiho, banke so si umile roke, ker to naša država dovoljuje, med tem, ko druge države tega ne dovoljujejo in zadeve rešujejo tako po sodni plati v korist kreditojemalcev kot tudi zakonski plati. Da je temu res tako, kaže tudi podatek, da so banke dobesedno te terjatve začele prodajati posameznim družbam, lahko rečemo tudi v sumljivih okoliščinah, glede na to, da jih prodajajo po 20 % vrednosti, pomeni, da so banke očitno vse zadeve uredile, poplačale, zdaj pa jih prodajajo po 20 %, v tem ko posluha za kreditojemalce ni bilo. In mene zanima ne to, kar ste odgovarjali Šoltesu, ampak kaj bo država naredila? Sprašujem pa oba ministra, ker gre tudi za obligacijski zakonik. Hvala lepa.

MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN: Hvala lepa za besedo gospod podpredsednik in hvala za vprašanje.  Pri reševanju tega problema, ki se ga na vsak način zavedamo, je treba upoštevati, da je med državami, ki ste jih v svojem vprašanju navajala oziroma omenjala kot balkanske države, v bistvu oziroma države na območju nekdanje Jugoslavije, Slovenija edina država, ki ima evro za svojo nacionalno valuto. Kar pomeni, da Republika Slovenija ne razpolaga z vzvodi, s katerimi bi lahko vplivala na menjalno razmerje med evrom in švicarskim frankom. Tako ne v času, ko je švicarski frank veljal za čvrsto valuto, niti kasneje, ko je zaradi posledic monetarnih ukrepov in poslov na odprtem trgu, ki jih je izvedla švicarska centralna banka, prišlo do spremembe vrednosti. Nenazadnje je treba omeniti tudi, da ukrepe nekaterih drugih držav, ki so zavezane spoštovati evropska pravila, predvsem pravila pogodbe o prostem pretoku kapitala in enotnih priporočilih, pregleduje in ocenjuje evropska komisija, ki utemeljeno ocenjuje, da sprejeti ukrepi niso proporcionalni, niti ne zagotavljajo delitve bremen, ker celotno breme prelagajo na banke.

Nenazadnje je treba omeniti tudi, da gre za pravno razmerje med dolžniki in banko. Kljub vsemu pa ne velja, da država ni naredila vsega oziroma ni naredila nič. Že v začetku leta 2015 smo zadevo obravnavali skupaj z več deležniki, tako s civilnimi iniciativami, kot tudi z Banko Slovenije, združenjem bank, pripravili pisno izjavo o možnostih in pravicah, ki jih imajo imetniki posojil v švicarskih frankih in jih napotili na reševanje težav, ki izhajajo iz rasti neposredno v odnosu z bankami. Zakaj? Zato, ker gre za civilnopravne odnose med posameznim kreditojemalcem in banko. Veljavna zakonodaja že sedaj podrobno ureja pravila, ki morajo biti ob sklenitvi kreditne pogodbe spoštovana in ta so vključena v Zakon o potrošniških kreditih, v Zakonu o varstvu potrošnikov in določbah Obligacijskega zakonika. Po našem mnenju veljavni zakoni predstavljajo ustrezen pravni okvir in dodatnih zakonskih predlogov ne načrtujemo.

MAG. GORAN KLEMENČIČ: Spoštovani podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovana poslanka, druge poslanke in poslanci, kolegici. K temu bi dodal samo še to, da dejansko situacija od države do države je različna. V Franciji so se, recimo, tega lotili tudi skozi kazenske postopke, vendar je šlo za specifično situacijo, kjer je bila dokazana direktna kolizija oziroma kriminalna združba, ki je nastala med največjo nepremičninsko agencijo v Franciji in eno od bank.

Sicer, kot je kolegica povedala, 2016, decembra 2016 je bil sprejet nov zakon o potrošniških kreditih, ki tovrstno področje bolje ureja. Na področju, ki se tiče domnevnih množičnih oškodovanj smo pa ravno prejšnji teden na vladi potrdili besedilo zakona o kolektivnih tožbah, ki naslavlja tudi tovrstna vprašanja. In ko smo se na ministrstvu srečali lansko leto, mislim, da v začetku lanskega leta s predstavniki civilne iniciative društva Frank, so dodatno apelirali na nas, da naj pohitimo z vzpostavitvijo pravne podlage, ki bi tudi v Republiki Sloveniji bila olajšana tako imenovana kolektivna tožba oziroma kolektivno uveljavljanje odškodninskih tožb. In namen kolektivne tožbe, ki je v zakonu, ki je, kot rečeno, prešel v vladno proceduro in bo jeseni pred vami poslanci. Namen tega je tudi izboljšati dostop do sodnega varstva in zagotoviti uresničevanje pravic posameznikov, kršenih v primerih množičnega oškodovanja in odvračanja potencialnih kršiteljev od protipravnih ravnanj. Toliko z moje strani. Hvala.

ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa. Najprej ministrica, jaz sem povedala, da so bile tako imenovane države bivše Jugoslavije zraven. Sedaj pa poslušajte, imamo Avstrijo: prepoved kreditiranja v tuji valuti, valutna klavzula nična, če kreditojemalec ni bil kakovostno in dokazljivo seznanjen o tveganjih. Jaz sem vam povedala, da niso bili. Madžarska: banke so morale vrniti vse neupravičene prihodke iz naslova tečajne razlike v 90ih dneh. Grčija: kreditojemalci morajo plačevati po tečaju na dan najema kredita. Pri nas morajo plačevati že 64 % glavnice, spoštovana. Poljska: množične sodbe v korist kreditojemalcev. Italija: nične valutne klavzule. Francija: to je že nekaj povedal tudi minister, ampak dejstvo je, da so prav tako vsi krediti v tuji valuti nični. To je v Franciji, in to je tudi razvidno iz dokumentov.

In sedaj vas ministrica sprašujem, vi pravite, da ne boste nič naredili za državljane in državljanke. Sedaj pa na drugi strani kar oba. Minister vaš sodelavec je tudi dr. Boštjan M. Zupančič. On je pripravil sedaj pravno mnenje in zadeva gre pred Ustavno sodišče. Pri nas individualne tožbe padajo. Prišle bodo tudi pred Vrhovno sodišče, pred Ustavno in sedaj bo zadeva prišla pred Evropsko sodišče. In sedaj vidva meni skupaj odgovarjata v bistvu, da bomo sedaj vsi državljanke in državljani plačevali zaradi tega, ker vi niste sposobni zadeve zakonsko urediti in banke, ki so to počele namensko, vedele so, kaj se dogaja, Banka Slovenije jih je opozarjala, pa so te kredite še kar ponujale, pravite, da ne boste naredili nič. Poglejte, sodelavci na ministrstvu pišejo pravna mnenja, kjer govorijo, da bo zadeva padla pred Evropskim sodiščem. Tukaj pa se sprenevedamo in pravimo, nič ne bomo naredili.

MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN: Pravni okviri v okviru katerih je možno postopanje so oblikovani in so veljavni. Večina ukrepov, ki jih navajate so ukrepi, ki so bili izvedeni v sodnih postopkih, v konkretnih sporih, ki so jih vodili posamezni kreditojemalci napram kreditodajalcem oziroma bankam. Tovrstni postopki in tovrstni spori tečejo tudi pri nas. In če je mogoče posamezni banki dokazati, da je dejansko zavajala pri določanju kreditnih pogojev, potem se bo to ugotovilo ne z vidika ministrstva, ampak v konkretnem sodnem postopku. Kot urejena družba imamo postavljena določena pravila, ki jih moramo pač spoštovati. Hvala lepa.

MAG. GORAN KLEMENČIČ: Zgolj na kratko. Kot rečeno, tečejo posamezni postopki, ne drži da ne bomo nič naredili, kot rečeno je Vlada prejšnji teden potrdila Zakon o kolektivih tožbah, ki je namenjen tovrstnim množičnim oškodovanjem, ne zaradi tega, da bi prejudicirali kdo je imel prav in kdo ni imel prav ampak zato, da se pohitri in za celotno skupino hitreje odloči. Zdaj vprašanje, seveda takšen zakon bo veljal za naprej, to je dejstvo… Samo doslej ga nismo imeli, prvič smo se spomnili, da bi ga tudi mimogrede za okoljevarstvene škode, toliko. Tisto pravno mnenje pa ne glede na to, kako je, seveda spoštujem prof. Boštjana M. Zupančiča, pa je njegovo mnenje oziroma mnenje Inštituta na pravni fakulteti, ne pa mnenje Ministrstva za pravosodje, ki se ne more izrekati v konkretnih sodnih postopkih, to pa verjamem, da razumete.

ANJA BAH ŽIBERT: Seveda, absolutno. Poglejte, ker gre za sprenevedanje najprej ministrice za finance. Poglejte, tukaj imam še enkrat letak, poglejte kaj na tem letaku piše: “Stanovanjski kredit z valutno klavzulo v švicarskih frankih je idealna rešitev, ki zagotavlja, da se višina mesečne imunitete ne bo bistveno večala.”  Poglejte, gre za direktno zavajanje državljank in državljanov. Preprostih državljank in državljanov in vi pravite, da bo sodišče uredilo. Sodišče kljub takšnim letakom pravi, da je bilo vse v redu in o tem, če smo urejena država, vsaj kar se tiče sodišč, poglejte, boljše da smo vsi skupaj tiho. Pri nas tožbe na Evropskem sodišču padajo kot po tekočem traku in tukaj seveda gre za dr. Boštjana M. Zupančiča in gre tudi za dr. Cirila Ribičiča, vam vsem dosti bolj poznana kot meni. In dejstvo je, da eden od njih je bil ustavni sodnik, drugi pa je bil na Evropskem sodišču in obadva sta jasno napisala, da bo zadeva za Slovenijo padla.

Ampak razlika med vami in nami je očitno, da bo ta zadeva trajala, da bo prišla pred Evropsko sodišče in potem jo bodo plačali vsi državljanke in državljani. Ker seveda, tako kot ste rekli, ta zakon, ki ga pripravljate, bo deloval za naprej, mene pa zanima, kaj bomo naredili za te ljudi, da se bo stisnilo banke, ki so to počele in druge države so to rešile. Prav tako za nazaj, spoštovani, saj niso delale za naprej, saj sem vam govorila v letnicah. Torej, samo Slovenija je tukaj nek unikum, ki ni sposobna tega rešiti. In bomo spet mi plačevali zato, ker se očitno nekomu ne zdi vredno, 16 tisoč državljankam in državljanom in njihovim družinam, to je 50 tisoč ljudi, spoštovani, okvirno, ki danes trpijo zaradi tega, ker nismo sposobni očitno po vzoru drugih držav Evropske unije rešiti stvari.

In jaz prosim in seveda pozivam, da naredimo javno razpravo in tukaj kličem na razum ostale poslanke in poslance, da iščemo rešitev po vzoru drugih držav in tem ljudem pomagamo. Nihče od njih, spoštovani, si ne želi, da dobi karkoli zastonj. Pripravljeni so plačati obresti, ki so seveda normalne, danes vemo, da imamo celo zakon do koliko lahko te zadeve skočijo. Takrat ga ni bilo. In zadeve je treba popraviti generalno, za nazaj spoštovani. In da se in ni res, da se ne da. Samo voljo je treba in zato upam, da bi razprava v Državnem zboru doprinesla k temu, da zadeve uredimo zakonsko. Tako da, kličem tukaj še enkrat na razum, pomagajmo sodržavljankam in državljanom, ničesar nočejo zastonj, ničesar nočejo, da se jim podari, samo pravično obravnavo.