Anja Bah Žibert: Ali centralni register po aferi založenih oporok danes deluje nemoteno in varno?

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vprašanjem nerazglašenih oporok.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič!
   
Minevajo štiri leta, odkar so na Okrajnem sodišču v Novi Gorici odkrili prvo nerazglašeno oporoko. V štirih letih po ugotovitvi, da so sodišča založila skoraj tisoč oporok (kasneje je bilo ugotovljeno, da je bilo pred letom 1991 (od leta 1945) zaznanih 4384 takšnih primerov oporok, kar pomeni v povprečju skoraj 100 oporok na leto) Slovenk in Slovencev, kar je privedlo do napak in krivic pri dedovanju, je 58 oškodovancev vložila za skupno 5,3, milijona evrov odškodninskih zahtevkov. Omenjeni podatek sem nedavno zasledila na enem od spletnih portalov. Iz ene od sodb izhaja, da so bili tisti, ki so s pravdo preko sodišča od današnjih lastnikov zahtevali premoženje, ki bi jim pripadalo po oporoki, neuspešni.

Ob tem velja spomniti, da smo v letu 2016 v Državnem zboru na 25. nujni seji Odbora za pravosodje, dne 19. 10. 2016, razpravljali o problematiki hrambe oporok na okrajnih sodiščih. Šlo je za razpravo, ki je bila posledica dejstva, ko so se v javnosti pojavili podatki, da se je v Republiki Sloveniji od leta 1991 na 44 okrajnih sodiščih založilo 945 oporok. Gre za oporoke, ki so bile sodiščem zaupane v hrambo, vendar niso bile razglašene v postopkih dedovanja, čeprav bi morale biti. Prav tako smo za rešitev tega problema v zakonodajni postopek vložili noveli zakonov, vendar tedanja koalicija predlogov, s katerimi bi popravili krivice, ni potrdila.

Prav tako velja spomniti, da je šele leto po prvi odkriti nerazglašeni oporoki to vprašanje pritegnilo pozornost tedanjega ministra. Sledilo je tudi sicer ohlapno opravičilo Vrhovnega sodišča RS. Vrhovno sodišče se je takrat branilo, da se je to zgodilo pred leti in da se napake pač dogajajo. Takrat je bil tiskovni predstavnik Gregor Strojin, sedanji državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ki je na eni od novinarskih konferenc dejal: »Če po konzervativni oceni rečemo, da je pri sodišču deponiranih 100.000 oporok in je bilo okrog 100 nerazglašenih, je to 0,1 odstotka vseh. Torej je lahko zaupanje v sodstvo 99,9-odstotno.« Tedanji minister za pravosodje je takrat sicer dejal, da to »zagotovo ne prispeva h krepitvi pravne varnosti posameznika niti h krepitvi zaupanja v pravno državo«.

Na enem od spletnih portalov sem zasledila, da se je na državno odvetništvo do danes obrnilo 58 domnevnih oškodovancev. 47 jih je vložilo odškodninske zahtevke v predhodnem postopku, 11 pa tožbe. Skupaj so zahtevali 5,3 milijona evrov. Največ zahtevkov je bilo vloženih leta 2017.  

V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

1.    Koliko odškodninskih zahtevkov v zvezi z založenimi oporokami je bilo vloženih na Državno odvetništvo od 20. 10. 2016 do 15. 7. 2019?

2.    V kateri fazi so ti zahtevki oziroma kako poteka njihovo reševanje?

4. Ali funkcioniranje Centralnega registra oporok poteka nemoteno in varno?

5. Ali bo prišlo do sprememb višine nadomestila za vpis v Centralni register oporok?

6. Ali ministrstvo, pristojno za pravosodje, na področju registriranja oporok in samega registra pripravlja kakšne spremembe in katere?

7. Kako ocenjuje ministrstvo, pristojno za pravosodje, problematiko nerazglašenih oporok z vidika zaupanja v pravno državo in sodstvo ter kakšne ukrepe pripravlja za povrnitev oziroma okrepitev zaupanja v pravno državo in sodstvo?

Foto: Matija Sušnik/DZ

Odgovor ministrice.