Ali se je projekt racionalizacije mreže sodišč pod ministrom Klemenčičem povsem ustavil?
torek, 18. 7. 2017Kakšni so razlogi za to, da Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi minister mag. Goran Klemenčič, na področju mreže sodišč še ni storilo koraka naprej?
Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z mrežo sodišč v Republiki Sloveniji.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Na podlagi Zakona o sodiščih imamo v Sloveniji v okviru mreže sodišč okrajna in okrožna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tako imamo 44 okrajnih sodišč, 11 okrožnih sodišč, 4 višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Že v začetku lanskega leta sem v medijih (Delo, 21.1.2016) zasledil prispevek v zvezi z mrežo sodišč, iz katerega izhaja, da je Anton Panjan, predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, dejal: »Skladišča smo izpraznili, zdaj je čas, da storimo korak naprej. Država z dobrima dvema milijonoma prebivalcev zagotovo ne potrebuje tako razvejane mreže sodišč, kot jo imamo pri nas. Razumem pa tudi, da vsak brani svoj vrtiček.«
Iz omenjenega prispevka tudi izhaja, da imamo okrajna sodišča z enim, dvema ali tremi sodniki, ki zjutraj obravnavajo kazensko zadevo, kasneje izvršilno, proti koncu dneva tudi zapuščinsko. Ob tem se postavljajo različna vprašanja, in sicer z vidika dostopnosti do sodišč, z vidika pravne varnosti, z vidika stroškov kot tudi z vidika kakovosti odločanja v zadevah. Obenem izhaja, da obstajajo poskusi zmanjšanja števila sodišč. Prav tako tudi, da na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije in pravosodnem ministrstvu dajejo prednost uvedbi enovitega prvostopenjskega sodnika (ukinitev sodišč (še) ni prioriteta).
Glede mreže sodišč je na pravosodnega ministra v lanskem letu pisno poslansko vprašanje naslovila poslanka Anja Bah Žibert, ki je spraševala glede sestanka vrha sodne, izvršilne in zakonodajne veje oblasti, kjer so bili doseženi prvi dogovori o racionalizaciji sodne mreže. Iz odgovora je razvidno, da so bili na omenjenem sestanku prisotni predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča RS Branko Masleša, minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, predstavniki Sodnega sveta, nekdanji generalni sekretar Vlade RS mag. Darko Krašovec, generalni sekretar Vrhovnega sodišča, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, predsednica Slovenskega sodniškega društva ter vodja kabineta na pravosodnem ministrstvu. Obenem so pojasnili, da so na pravosodnem ministrstvu začeli pripravljati analizo stanja na tem področju, ki bo podlaga za nadaljnje pogovore z ustreznimi deležniki na tem področju.
Po informacijah, s katerimi razpolagam, do sedaj ni bilo narejenega koraka naprej, mandat pa gre h koncu.
V zvezi z navedenim Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Ali so se sestanki glede mreže sodišč nadaljevali in koliko jih je bilo?
2. Kako poteka nadaljevanje projekta mreže sodišč in kakšna je časovnica izvedbe projekta?
3. Kakšni so razlogi za to, da Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi minister mag. Goran Klemenčič na tej zadevi, od omenjenega sestanka, na področju mreže sodišč še ni storilo koraka naprej?
