Ali operaterji spoštujejo odločitev Ustavnega sodišča glede izbrisa osebnih podatkov naročnikov in predplačnikov?

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zakonskimi podlagami hranjenja podatkov mobilnih operaterjev, zlasti pa zakonskimi podlagami izročanja teh podatkov za potrebe dela organov odkrivanja in pregona.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Informacijski pooblaščenec je marca 2013 vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja ZEKom-1 o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij, zatrjujoč nesorazmernost ukrepa, ki posega v zasebnost slehernega posameznika in ki s strani uporabnikov teh podatkov (policije, varnostnih in obveščevalnih služb) ni omejen na hujša kazniva dejanja kot je opredeljeno v Direktivi 2006/24/ES kot temelju za nacionalno zakonsko ureditev.

Ustavno sodišče RS je konec septembra 2013 postopek za oceno ustavnosti prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije v zadevah C-293/12 in C-594/12, ker je glavni očitek neustavnosti temeljil na obvezni hrambi podatkov, kot naj bi izhajala iz Direktive 2006/24/ES. Sodišče Evropske Unije je dne, 8. 4. 2104, sprejelo odločbo, s katero je Direktivo razglasilo za neveljavno, in sicer z argumentom, da je zakonodajalec z njenim sprejetjem prekoračil meje, ki jih zahteva spoštovanje načela sorazmernosti iz Evropske listine o temeljnih pravicah.

Ustavno sodišče RS je o zahtevi Informacijskega pooblaščenca odločilo z odločbo U-I-65/13-19 z dne, 3. 7. 2014, tako, da je razveljavilo člene 162,. 163., 164., 165., 166., 167., 168., in 169. ZEKom-1 ter naložilo operaterjem uničenje vseh podatkov, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb. Ustavno sodišče RS je ukrep obvezne hrambe prepoznalo kot nesorazmeren z več vidikov:
•  ker neselektivna in vnaprejšnja hramba prometnih podatkov nujno v prevladujočem delu pomeni poseg v pravice tistega dela populacije, ki ni dala povoda za takšen poseg in ne omogoča anonimne uporabe komunikacijskih sredstev za vse tiste primere, ko je zaupna in nesledljiva uporaba komunikacijskih sredstev nujna za dosego njenega namena (npr. telefonske storitve za pomoč v duševni stiski);
•  ker razlogi za relativno dolgo hrambo podatkov (14 mesecev za podatke v zvezi s telefonskimi storitvami in 8 mesecev za vse druge podatke) iz zakonodajnega gradiva niso razvidni;
•  ker izpodbijane določbe obdelave obvezno hranjenih prometnih podatkov niso omejile na zgolj določena (huda kazniva) dejanja, za katere bi ocenili, da zaradi njihove teže hramba podatkov oziroma dostop do njih opravičujeta poseg v zasebnost posameznika.

Da bi Ustavno sodišče RS preprečilo nadaljnje nesorazmerne posege v pravico do varstva osebnih podatkov je operaterjem naložilo uničenje teh podatkov – nemudoma po objavi odločbe v Uradnem listu RS.

V zvezi s tem Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:

1.   Ali so operaterji spoštovali odločbo Ustavnega sodišča RS?

2.   Kako in ali sploh od odločbe Ustavnega sodišča RS poteka posredovanje podatkov organom odkrivanja in pregona, če operaterji spoštujejo odločbo Ustavnega sodišča RS?

3.   Na kateri zakonski podlagi in zakaj operaterji podatke hranijo in koliko časa za naročnike storitev? Ali in na kateri zakonski podlagi jih posredujejo organom odkrivanja in pregona?

4.  Na kateri zakonski podlagi in zakaj operaterji podatke hranijo in koliko časa za predplačnike storitev? Ali in na kateri zakonski podlagi jih posredujejo organom odkrivanja in pregona?

Odgovor vlade.