Ali ministrica za izobraževanje pri pripravi zakona o visokem šolstvu ignorira stroko?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z novelo Zakona o visokem šolstvu.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica!

Prihajajoča novela zakona o visokem šolstvu, ki naj bi luč sveta ugledala v februarju, v kolikor besedilo ne bo močno spremenjeno, naj ne bi zagotovila boljše priložnosti, da si državljani pridobijo ustrezno izobrazbo, pač pa gre bolj v smer, da določene možnosti odvzame. Od odločbe ustavnega sodišča, ki je od vlade in državnega zbora zahtevalo ureditev visokega šolstva, zlasti z opredelitvijo javne službe, je preteklo že 7 let in zadeva še vedno ni uresničena.

Kot smo lahko brali v medijih, naj bi novelo zakona čakali predvsem dve težki nalogi, in sicer da bo končno opredelila in utemeljila, kaj sploh je javna služba, ter da bo, v skladu z opozorilom računskega sodišča, k racionalni rabi proračunskih sredstev, končno dorekla merila za podeljevanje in odvzemanje koncesij. V osnutku novele piše, da se zasebnim zavodom koncesije podeljujejo samo izjemoma. Ali to pomeni, da so samo študijski programi zasebnih zavodov, za katere je izkazana družbena potreba, ki je ne zadovoljujejo javni zavodi, lahko deležni javnega financiranja? Kaj se zgodi v primeru, da lahko samo zasebni visokošolski zavod ponudi atraktiven študijski program, ki ustreza pogojem za javno financiranje, potem pa javni zavod to ugotovi in ga ponudi še sam? Ali zasebni zavod s tem v trenutku izgubi koncesijo?

Poleg ponudbe in povpraševanja javnih in zasebnih univerz naj bi pri upravičenosti do koncesije upoštevali tudi regionalni vidik. Javni zavodi raje vidijo, da študenti pridejo k njim, ker je to časovno in denarno racionalnejše, a to predstavlja veliko finančno breme za družine in regijo, stroški študija izven regije so med 600 in 700 evri.

Po veljavnem zakonu so koncesije podeljene za nedoločen čas s pogoji, kako jo koncesionar lahko izgubi, v predlogu novele pa je zapisano, da bi koncesije bile podeljene za štiri vpisane generacije in eno leto. Kaj to pomeni za zasebni zavod (dolgoročnejše načrtovanje programov, zaposlovanje)?

Veljavni zakon pravi, da Slovenija z javno službo na področju visokega izobraževanja zagotavlja trajno izvajanje visokošolske dejavnosti, to pa s podeljevanjem 4+1- letnih koncesij ne bo mogoče. Po mojem mnenju s tovrstnimi koncesijami država lahko izvaja zgolj nadzor nad zasebnimi zavodi.

Zanima me, kako komentirate zgornje navedbe? Ali ste pri pripravi novele upoštevali mnenje stroke (zasebne visokošolske zavode)? Kdaj lahko pričakujemo novelo Zakona o visokem šolstvu?

Odgovor ministrice.