Ali je spodnja meja zaporne kazni za posiljevalce, to je eno leto, primerna?

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s povišanjem kazni zapora za posiljevalce.

Celotno poslanko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani,

KZ-1 v poglavju Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost določa zaporno kazen od enega do desetih let za storilca, ki je zagrešil kaznivo dejanje posilstva, v kolikor pa je bilo dejanje storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

Slovenska policija je po dostopnih podatkih v letu 2013 obravnavala 43 posilstev in 10 poskusov posilstva, mnogi primeri pa ostanejo skriti, saj žrtve molčijo, jih je strah ali pa so premalo ozaveščene in ne prijavijo kaznivega dejanja. Slednje je pogosto predvsem, kadar pride do posilstva znotraj partnerske zveze.

V zvezi z navedenim sprašujem naslednje:

1. Storilec pri kaznivem dejanju posilstva žrtev zaznamuje za vso življenje, zato me zanima, zakaj se spodnja meja dolžine zaporne kazni ne poviša na 5 let oziroma ali se pristojnemu ministrstvu zdi ustrezna dolžina kazni, ki jo predvideva zakon, in ali razmišlja o povišanju le-te?
2. Ali so storilci kaznivega dejanja posilstva deležni obvezne in redne psihiatrične obravnave v zaporu?
3. Kako konkretno se izvaja nadzor storilcev po prestani zaporni kazni?

Odgovor ministra.