Ali je Pravilnik o zakupu kmetijskih zemljišč v skladu s strategijo kmetijske politike?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s pravilnikom o zakupu kmetijskih zemljišč.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Strategija razvoja kmetijstva v RS kot enega od ključnih ukrepov kmetijske politike predvideva tudi zaokroževanje kmetijskih zemljišč z namenom njihove lažje in ekonomičnejše obdelave. V ta namen Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 z dne, 25. 10. 1996) predpisuje določene omejitve pri prometu s kmetijskimi zemljišči in sicer v primeru prodaje od 17. do 25. člena in v primeru njihovega zakupa od 26. do 31. člena.

Pričakovati je, da bi tem tendencam sledil tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Žal temu ni tako. Svet sklada je s spremembo svojega pravilnika leta 2013 celo izločil določilo, ki je v primeru kandidiranja za zakup kmetijskega zemljišča v upravljanju sklada dajalo možnost zaokroževanju oz. zbliževanju obdelovalnih površin.

Pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije in v gospodarjenju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije sprejet s strani Sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS 22. 5. 2008, je namreč v 2. točki 6. člena v primeru izenačenih kandidatov za zakup kmetijskega zemljišča kot kriterij izbire upošteval tudi »oddaljenost lastnega zemljišča, ali zemljišča v zakupu, od zemljišča, ki je predmet razpisa za zakup. Prednost imajo interesenti katerih zemljišče, ki ga imajo v lasti ali zakupu, je bližje zemljišču, ki je predmet razpisa.«  Pravilnik o zakupu kmetijskih zemljišč, ki ga je sprejel Svet Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS 15. 5. 2013, pa je to določilo izbrisal in predvidel, da ima v primeru izenačenih kandidatov prednost kandidat, ki  ponudi višjo zakupnino.

Posledica tako spremenjenega pravilnika je stanje, ki odstopa od politike zaokroževanja kmetijskih zemljišč in ustvarja različne špekulacije, kar se izraža predvsem v primorskih občinah. Prihaja do absurdnih situacij, ko zemljišče v velikosti 400 ali 500 m2 metrov v obmorskih občinah dobi v najem npr. kmet iz Prekmurja, ki v tej občini nima drugih zemljišč, je pa ponudil višjo zakupnino od kmeta domačina, ki ga ob ponudbi omejuje ekonomska cena pridelave.

Sprašujem vas:

1. Ali podpirate kriterije, ki jih uporablja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov?
2. Ali menite, da je veljavni Pravilnik o zakupu kmetijskih zemljišč v skladu strategijo kmetijske politike RS?
3. Kaj boste storili, da do opisanih situacij ne bo več prihajalo?

Odgovor ministra.