Ali je ocenjevanje tretješolcev v okviru Nacionalnega preverjanja znanja res primerno?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z novim modelom NPZ.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica!

V teh dneh mediji ponovno poročajo o spremembah na področju NPZ. T. i. eksterce oz. zunanje preizkuse znanja naj bi v šolskem letu 2017/2018 opravljali že tretješolci. Vsi trije preizkusi pa bodo obvezni. Dosežki na NPZ v 9. razredu se bodo po novem vpisali v spričevalo (v odstotnih točkah), dosežene točke pri posameznem predmetu pa bodo pretvorili v oceno in jo zapisali v redovalnico in bo vplivala na končno oceno. NPZ ob koncu tretjega razreda naj bi pokazalo, koliko in kateri učenci (osemletniki) imajo težave z bralno pismenostjo, prav tako pa naj bi se na tak način spremljajo napredek učencev in se nato preverilo, ali so se pričakovanja izpolnila in zakaj ne. Pri oblikovanju modela NPZ naj bi ministrstvo upoštevali mnenja in pripombe učiteljev, ravnateljev in staršev.

Zanima me:

1. Na kakšen način bodo učitelji motivirali učence, da se bodo »izkazali« pri preverjanjih znanja ob koncu 3. razreda, saj vemo, da ima večina teh otrok v mislih še vedno igro in ne učenje?
2. Ali bodo vsi otroci, ki bodo slabše pisali NPZ in ne bodo dosegali standardov na tak način, »ožigosani« kot podpovprečni in manj inteligentni?
3. Ali menite, da je ob koncu tretjega razreda primerno ocenjevanje otrok, saj jim s tem, ko ne bodo dosegli standardov, že na začetku šolanja »ubijemo« voljo do šole in učenja?
4. Ali menite, da jih stigma »ne dosega standarda« ne bo spremljala skozi nadaljevanje šolanja?
5. Ali lahko zagotovite, da jih učitelji ne bodo drugače obravnavali?
6. Koliko bodo te travme vplivale na otroka?

Odgovor ministrice.