Ali državljanom, ki se ne strinjajo s postavitvijo daljnovodov med hišami, res grozi razlastninjenje?

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je na ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z umeščanjem in izgradnjo daljnovodov.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani minister,

v okviru redne mesečne seje Državnega zbora RS sem vam postavila ustno poslansko vprašanje, vezano na problematiko umeščanja visokoenergetskih daljnovodov v prostor. Ker zaradi omejitve časa nisem prejela odgovorov na vsa postavljena vprašanja, vam v nadaljevanju podajam pisna poslanska vprašanja, ki jih glede na pomembnost problematike tudi ustrezno širim in vas prosim za odgovore.

Kot izhaja iz izjave za javnost iz 108. redne seje Vlade RS je projekt izgradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce – Pince trenutno v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Prav tako je v tej izjavi za javnost navedeno, da  ELES pripravlja študijo o ustreznosti in primernosti polaganja kablovodov pred gradnjo daljnovodov. Navedeno je tudi, da ko bo študija narejena, se bo z njo seznanilo poslance.

Zanima me:

1. Ali je študija ELESa glede primernosti polaganja kablov na trasi Cirkovce – Pince narejena? Kdaj bomo s študijo seznanjeni poslanci?

2. Ali lahko omenjeno študijo priložite k odgovoru na moje poslansko vprašanje?

3. Ali podobno študijo pripravlja še kakšen neodvisni organ, ki ni investitor?

4. Kakšni so stroški gradnje daljnovodov v primerjavi s polaganjem kablovodov?

5. Kakšni so stroški vzdrževanja daljnovodov, z upoštevanjem izrednih vremenskih razmer, v primerjavi s stroški vzdrževanja kablovodov?

O vrsti gradnje daljnovodov odloča investitor, ki je v večini primerov ELES. Na območju trase daljnovoda Cirkovce – Pince že poteka odkup kmetijskih zemljišč s strani ELES-a. S strani kmetovalcev in tudi iz medijev sem bila seznanjena, da na istem območju za enakovredna kmetijska zemljišča kmetje s strani ELES-a prejmejo enkrat nižje odkupne vrednosti kot od Sklada kmetijskih zemljišč.

6. Kako ocenjujete takšno neenakovredno obravnavo pri zneskih za odkupe zemljišč s strani ELES-a?

7. Ali ste z njimi seznanjeni? Ali in kako boste posredovali?

Na območju celotne Slovenije so se pojavile številne civilne iniciative, ki opozarjajo na neustrezno umeščanje visokoenergetskih daljnovodov v prostor. Nenazadnje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da naj se raje upošteva previdnostno načelo, dokler ne bo dokončnega odgovora o vplivu visokoenergetskih daljnovodov na zdravje ljudi, zlasti najbolj občutljivih prebivalcev, to je otrok.

Na območju trase Cirkovce – Pince številni lastniki zemljišč ne želijo podpisati pogodbe o služnostnih pravicah, ki jih prejemajo s strani ELES-a. Seznanili so me, da jim, ker pogodbe ne želijo podpisati, grozijo z razlastninjenjem. Pri tem je pomembno izpostaviti, da ti lastniki ne želijo visokih odškodnin, v večini sploh ne želijo odškodnine, zemljo želijo nuditi na razpolago zastonj, v kolikor bo na njej narejen vkop kablovodov.

8. Ali ima ELES osnovo za razlastninjenje lastnikov zemljišč, ki ne želijo podpisati pogodbe o služnostnih pravicah?

Name so se obrnili tudi državljani RS iz območja Sp. Kamerščaka, ki živijo v neposredni bližini trase daljnovoda Cirkovce – Pince. Na izpostavljenem območju bodo številne gradbene parcele prekategorizirane iz I. v II. območje, to je v območje, kjer stanovanjska gradnja ni mogoča. Ne glede na to, pa se jim ohrani stanovanjska raba, kar pomeni, da bodo državljani na tem območju ostali izpostavljeni EMS.

9. Kako je mogoče, da se, v kolikor se naredi prekategorizacija območja, v območje, kjer stanovanjska gradnja več ni mogoče, potem pred EMS ne zaščiti prebivalcev, ki na tem območju že živijo?

Na omenjenem območju Sp. Kamerščaka bo potekalo križišče treh daljnovodov, dveh obstoječih 2 x 110 kV, ki ju bo sekal novi, 2 x 400 kV daljnovod.  V neposredni bližini je planiran tudi plinovod.

10. Kako zagotavljate varnost državljanov na območjih, kjer je daljnovod umeščen neposredno med hiše, kar pomeni, da se bo obstoječa stanovanjska zgradba nahajala v celoti ali deloma v varovanem pasu? Ali se v tem primeru državljanom ne ponudi nadomestna gradnja?

11. Ali je za izpostavljeno območje Sp. Kamerščaka, kjer bo prišlo do križanja daljnovodov  narejena študija vpliva na okolje s konkretnimi izračuni obstoječih vplivov in dodanimi novimi vplivi po gradnji trase Cirkovce – Pince?

Zaradi umestitve daljnovodov se velikokrat v prostor poseže na način, da se naredi posek gozda.

12. Zanima me, ali obstaja študija o vplivu golosekov na okolje?

V prostor se umešča tudi daljnovod Beričevo – Divača s prehodom iz 220 kV na omrežje 400 kV. S strani civilnih iniciativ ste bili seznanjeni z njihovo oceno severne in južne variante trase z upoštevanjem previdnostnega načela pri izbiri najustreznejše variante. Rezultati ocene gredo iz previdnostnega načela v prid južne trase, saj le ta poteka po bistveno manj poseljenem območju. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje v svojem mnenju z dne, 22. 6. 2016, ugotavlja, da je južna trasa primernejša.

13. Ali ste se z oceno severne in južne variante, pripravljene s strani civilnih iniciativ na območju trase Baričevo – Divača, seznanili?

14. Ali glede na dejstva podpirate umestitev Južne trase daljnovoda Beričevo – Divača v prostor?

V odgovoru na moje ustno poslansko vprašanje ste izpostavili, da prejmete veliko pobud, da bi se na območjih, kjer se daljnovodi približujejo naseljem, le ti vkopali. Izpostavili ste, da ste se z Ministrstvom za okolje in prostor dogovorili, da se bo novelirala Uredba o elektromagnetnih sevanjih, z namenom, da se morebitni vplivi obvladujejo po najmanjši možni meri in po previdnostnem načelu.

15. V kakšni fazi je priprava novele Uredbe o elektromagnetnih sevanjih? Kdaj bo sprejeta?

16. Ali ne bi bilo primerneje, da se preden steče katerakoli gradnja daljnovodov v Sloveniji, najprej ustrezno novelira izpostavljena Uredba o elektromagnetnih sevanjih?

Odgovor vlade.

Priloga k odgovoru 1.

Priloga k odgovoru 2.