Ali bo zahteva za ustavno presojo novele Zakona o obrambi vplivala na varnost državljanov?

Poslanka SDS Eva Irgl je na ministrico za obrambo Andrejo Katič naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z vložitvijo zahteve za presojo ustavnosti novele Zakona o obrambi.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana gospa ministrica!

Kot so poročali mediji, je Varuh človekovih pravic na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil zahtevo za presojo ustavnosti novele Zakona o obrambi, ki Slovenski vojski podeljuje nekatera policijska pooblastila za vzpostavljanje stabilnosti in varnosti ter pomoč Policiji na območjih, kjer slovensko mejo prečkajo migranti. Varuh človekovih pravic je pri tem prisluhnil pobudi Radia Študent, ki je bil tudi pobudnik referenduma o tem zakonu.

Kot je znano, je Ustavno sodišče RS z odločbo številka U-II-2/15-10 z dne, 3. 12. 2015, v postopku za odločitev o sporu o dopustnosti referenduma odločilo, da sklep Državnega zbora RS o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o obrambi ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Ustavno sodišče RS je ugotavljalo, ali je omenjena novela Zakona o obrambi zakon na področju varnosti, ali je zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev varnosti. Pri tem je v točki 18. obrazložitve omenjene odločbe Ustavno sodišče RS navedlo, da glede na navedene okoliščine ne dvomi o razumnosti ocene Državnega zbora RS, po kateri se uporaba ukrepov, ki jih omogoča omenjena novela Zakona o obrambi, lahko že v kratkem izkaže za nujno za zagotovitev varnosti. Brez ustrezne zakonske podlage pa teh nujnih ukrepov ne bi bilo mogoče izvesti, zato je Ustavno sodišče RS zavrnilo pritožbo Radia Študent, ki pa jo sedaj z vložitvijo omenjene zahteve za oceno ustavnosti ponovno naslavlja Varuh človekovih pravic.  

Ob tem poudarjam, da sta varnost in njeno zagotavljanje ustavni kategoriji, kar zagotavlja 124. člen Ustave Republike Slovenije, zato ju je potrebno varovati. Tudi iz same narave stvari pravice do osebnega dostojanstva hkrati s pravico do varnosti izhaja, da je država dolžna pravico do osebnega dostojanstva in varnosti zagotavljati sama. S takšnimi zahtevami, ki so v normalnih razmerah povsem razumne, pa v zahtevnih varnostnih situacijah, kot je migrantska kriza, kjer je pomembna tudi preventiva, organiziranost, usposobljenost in pripravljenost vseh zmogljivosti, potrebnih za učinkovito in pravočasno odkrivanje ter odzivanje na sodobne vire ogrožanja in varnostna tveganja, lahko pomenijo postavljanje varnosti pod vprašaj.

V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

1. Zanima me, kako bo zahteva Varuha človekovih pravic za ustavno presojo novele Zakona o obrambi vplivala na zagotavljanje varnosti v okviru njenega zagotavljanja kot ustavne kategorije?
2. Prav tako me zanima, kako ocenjujete vložitev omenjene zahteve Varuha človekovih pravic z vidika zagotavljanja varnosti v zahtevnih varnostnih situacijah, kjer je pomembna tudi preventiva, organiziranost, usposobljenost in pripravljenost vseh zmogljivosti, potrebnih za učinkovito in pravočasno odkrivanje ter odzivanje na sodobne vire ogrožanja in varnostna tveganja?

Foto: arhiv Državnega zbora