Alenka Jeraj: Koliko delavcem v javni upravi, zaposlenih preko izvajalcev, so kršene pravice?

Poslanka SDS Alenka Jeraj je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer ter na ministra za javno upravo Rudija Medveda naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z neplačevanjem prispevkov za zaposlene v javni upravi.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

V medijih (Dnevnik, 21. januarja 2019) je bilo v zadnjem času mogoče zaslediti vest o tem, da so nekatere delavke, ki so opravljale delo čiščenja prostorov javnega sektorja, ostale brez plač in seveda posledično brez plačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Delo so opravljale preko izvajalca, ki ga je zaradi najnižje ponujene cene izbral naročnik v javnem sektorju, pri čemer se ni oziral na pogoje, v katerih delajo delavke. Ministrstvo za javno upravo je prekinilo pogodbo s podjetji, ki sta z delavkami tako ravnala, vendar ni prijavilo suma kaznivega dejanja neplačevanja prispevkov. Delavke še do danes niso dobile vplačanih prispevkov in se bodo morale same boriti, da jim bodo prispevki ali celo plače izplačane. V navedenih primerih je šlo za povsem jasno in grobo kršitev delovnopravne zakonodaje.  

V zvezi s tem sprašujem:
1. Koliko je takih zaposlenih preko izvajalcev v javni upravi? Koliko od teh je na minimalni plači in koliko dobi plačilo, manjše od minimalne plače?
2. Ali se pogodbe z izvajalci sklepajo centralno ali po ministrstvih?
3. Ali je katerokoli ministrstvo podalo ovadbo zoper očitne kršitve delovnopravne zakonodaje?
4. Zakaj se pri takšnih izvajalcih zahteva najnižjo ceno, ne glede na to, ali bo izvajalec dejansko izplačal delavcem vsaj minimalno plačo in pokril prispevke? 
5. Ali so naročniki takšnih storitev spremenili pogodbe in zvišali pogodbeno vrednost, npr. za čistilke, s tem ko se je dvignila minimalna plača in bo za isto delo potrebno več sredstev? Koliko je takih pogodb in za koliko delavcev?

Odgovor ministrice.

Odgovor ministra.