Alenka Helbl: Vlada mimo zakona privilegira tujce na področju socialne pomoči

Poslanka Alenka Helbl je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s širjenjem pravice do socialnovarstvenih prejemkov tujcev.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Novembra 2022 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsem Centrom za socialno delo poslalo Obvestilo o spremembi stališča glede pravic tujcev po 50. in 51. členu Zakona o tujcih. S tem stališčem brez spremembe zakonske podlage in mimo veljavne zakonske ureditve, razširja pravice tujcev in jih izenačuje z osebami s stalnim prebivališčem v RS, glede vseh pravic po ZSvarPre – tudi do varstvenega dodatka in izredne denarne socialne pomoči (vključno s pogrebnino in posmrtnino).

Ministrstvo v Obvestilu centre za socialno delo obvešča, da Ministrstvo za notranje zadeve nima več zadržkov za razlago, po kateri bi bil tujec, ki je pravočasno zaprosil za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 in mu je bilo o tem izdano potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji, upravičen do izplačila denarne pomoči v času čakanja na odločitev upravne enote o dovoljenju za začasno prebivanje. Ministrstvo navaja, da se strinja s stališčem MNZ, da zgoraj navedeno potrdilo velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji in ima zato oseba iz tega naslova enake pravice, kot v primeru izdanega dovoljenja (zaposlitev, nujno zdravstveno varstvo, denarna pomoč). Ministrstvo v nadaljevanju obrazlaga, da navedeno pomeni, da če tujcu, po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 materialni položaj oziroma ogroženost, v skladu z zakonsko določenimi pogoji, omogoča pridobitev denarne socialne pomoči, ni razloga, da mu ne omogoča tudi pridobitev pravice do varstvenega dodatka in izredne denarne socialne pomoči. Zatrjuje, da je tujec po drugem odstavku 51. člena ZTuj-2 glede socialnovarstvenih prejemkov izenačen s stalnim prebivalcem Republike Slovenije, t.j. glede vseh pravic po ZSVarPre, tudi do varstvenega dodatka in izredne denarne socialne pomoči (tudi pogrebnine in posmrtnine).

ZSvarPre izrecno razmejuje med pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka. Prva je opredeljena kot pravica, s katero se zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, varstveni dodatek pa je opredeljen kot pravica, s katero se zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški vzdrževanja stanovanja, nadomeščanja trajnih potrošnih dobrin) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Centri za socialno delo torej nimajo podlage za izdajo odločb tujcem za pravice do varstvenega dodatka, izredne denarne pomoči, pogrebnine in posmrtnine. Poleg tega so pogoji za pridobitev varstvenega dodatka rigorozni (ugotavljajo se pravice vlagateljev o morebitnih sklenjenih izročilnih, darilnih pogodbah, dolžnost preživljanja otrok…).

Na neupravičenost tujcev do varstvenega dodatka po veljavni zakonodaji in nezakonito širjenje zakonske materije s strani ministrstva v svojem mnenju z dne 21.11.2022 opozarja tudi Inšpektorat za delo RS. Ta ugotavlja, da bi bilo za tako izenačitev treba spremeniti veljavno zakonodajo in upravičence do socialnovarstvenih pravic zakonito razširiti, ne samo z mnenjem MDDSZ.

Smiselno enako menijo tudi na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, kjer v dopisu MDDSZ z dne 9.1.2023 opozarjajo, da je veljavna zakonska ureditev pravice do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z ZZVZZ – pravica do zdravstvenega zavarovanja za osebe z dovoljenjem za začasno zaščito – urejena drugače kot po ZUPJS, kjer je povezana z denarno socialno pomočjo. V kolikor bi bil namen zakonodajalca tem osebam dodeliti več pravic, bi tako uredil tudi pravico do zdravstvenega zavarovanja, termina »denarna pomoč« pa tudi ne moremo razlagati drugače, kot to izhaja iz drugih področnih zakonov.

V zvezi z navedenim vas sprašujem naslednje:

–       Glede na to, da je vladajoča koalicija (predvsem v kontekstu obvladovanja COVID-19 razmer) prejšnji vladi vseskozi očitala vladanje brez pravne podlage, vas prosim za natančno navedbo in razlago zakonskih in ustavnih določb, ki ministrstvu dopuščajo širjenje in izvajanje razširjene zakonske materije na način, kot to počnete v navedenem dopisu vsem CSD-jem;

–       Ali in kdaj nameravate na ministrstvu pripraviti predloge zakonskih sprememb, ki bodo omogočili zakonito izenačitev tujcev z osebami s stalnim prebivališčem v RS?

–       V primeru, da bodo tujci s spremenjeno zakonodajo upravičeni do varstvenega dodatka, to pomeni, da bodo v boljšem položaju kot naši državljani, za katere je mogoče vse potrebne podatke pridobiti iz uradnih evidenc, tujci pa jih bodo zlahka zamolčali, saj podatkov o dolžnosti preživljanja staršev s strani njihovih otrok oziroma podatkov o številu otrok, ki jih ti tujci imajo, ne bo mogoče pridobiti. Kako boste takšno možnost izigravanja preprečili?