Alenka Helbl: Nova zakonodaja bo močno omejila agencijsko delo

Poslanka Alenka Helbl je na ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Mesca naslovila pisno poslansko vprašanje glede agencijskega dela.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

V medijih sem zasledila informacijo, da naj bi se na ministrstvu pripravljala sprememba delovnopravne zakonodaje na področju agencijskega dela v smeri boljše definicije agencijskega dela, jasne razmejitve, kaj pomeni posredovanje delavcev uporabniku in kaj pomeni izvajanje storitev. Ukvarjali naj bi se tudi z vprašanjem, kako povečati pravice agencijskih delavcev in kako preprečiti prihajanje tujih, nepreverjenih agencij, ki jih je težko nadzorovati, v Slovenijo. Vzporedno naj bi potekala pogajanja glede sprememb zakona o urejanju trga dela in zakona o zaposlovanju tujcev. Državni sekretar ob tem napoveduje, da bo ministrstvo, pri pogajanjih s socialnimi partnerji, sprejelo samo takšno rešitev, ki povečuje pravice in varnost delavcev.

Na ministrstvu za delo ste konec prejšnjega leta predstavili izhodišča za spremembe ZDR-1, ki bi precej bolj omejile agencijsko delo. Trenutno v ZDR-1 velja, da ima lahko veliko podjetje 25 odstotkov agencijskih delavcev, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V to omejitev se ne vštevajo delavci, ki so pri kadrovski agenciji zaposleni za nedoločen čas. Po novem (tako mediji), naj bi ta delež zmanjšali pri velikih delodajalcih na 15 odstotkov, hkrati pa tudi črtali iz ZDR-1, da se v to omejitev ne vštevajo delavci, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. Po novem naj bi bila omejitev 15 odstotkov delavcev (ne glede na to, ali je zaposlitev za določen ali nedoločen čas). Za mala podjetja pa naj bi mejo predstavljalo 25 odstotkov.

Predlaga se tudi povečanje nadomestila, ki ga agencijski delavci prejmejo, ko ne delajo, in sicer z zdajšnjih 70 odstotkov minimalne plače na 80 odstotkov plače, ki so jo prejeli zadnji mesec dela.

V agencijah naj bi si že nekaj časa želeli zaposlovati tudi tujce, saj je slovenski kadrovski bazen prazen. Po zdajšnji zakonodaji to ni mogoče, lahko pa agencija najde delavca iz tretjih držav in v imenu delodajalca uredi vse postopke v Sloveniji, delavec pa se potem zaposli neposredno pri delodajalcu.

Glede na navedeno vas sprašujem naslednje:

–       Katere (konkretno) zakonske spremembe se pripravljajo in do kdaj predvidoma bodo uveljavljene?

–       Kako bo zmanjšanje % agencijskih delavcev pri velikih delodajalcih vplivalo na fleksibilnost delovne sile?

–       Ali bo in v kolikšni meri zmanjšanje zaposlovanja agencijskih delavcev (ponovno) obremenilo delodajalce?

–       Kdo bo plačal dodatne kadre v kadrovskih službah, ki bodo pri delodajalcih potrebni zaradi zmanjšanja zagotavljanja delavcev s strani agencij, ali se bo to izvajalo pod t.i. »storitveno dejavnostjo agencij?«

–       Ali je »storitveni del« dejavnosti kadrovskih agencij dejansko »outsorcing« kadrovskih služb delodajalcev? Bodo le-te nadomeščene s storitvami agencij?

–       Bodo lahko slovenske kadrovske agencije po novem lahko zaposlovale tudi tujce?