Življenjepis
Rodil se je 25. maja 1962 v Ljubljani, mami Mariji in očetu Ivanu. Skupaj s sestro Marino so se kmalu preselili v mamino domačo vas Destrnik (Sv. Urban) v Slovenskih Goricah. Vselej poudarja, da je imel na vasi srečno otroštvo, čeprav je bilo včasih težko preživeti. Rad se spominja ljubečih trenutkov z babico Uršo in dedkom Petrom. Danes je poročen, oče in dedek. V prostem času uživa v druženju z vnuki, obožuje domače živali, posluša glasbo, igra tenis in šah. Je ljubitelj nogometa, košarke in smučanja. Z veseljem kuha in poprime za delo na vrtu. Do knjig, še zlasti starih, goji poseben odnos. Njegove knjižnice napolnjujejo knjige iz 19. in 20. stoletja, pa tudi starejše. Obiski čarobnega sveta knjig, ob spremljavi klasične glasbe, so danes, v digitalni dobi, zanj neprecenljivi trenutki.
Izobrazba in delo na šolskem polju
Osnovno šolo je obiskoval v Destrniku, gimnazijo pa na Ptuju. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani se je leta 1987 kot mladi raziskovalec zaposlil na isti fakulteti ter vpisal magistrski študij. Leta 1989 je pod mentorstvom prof. Horsta Haselsteinerja na Univerzi Karl-Franzens v avstrijskem Gradcu raziskoval zgodovino politične misli. Tu je nastal tudi večji del njegove magistrske naloge, ki jo je uspešno zagovarjal leta 1990 in bil zanjo nagrajen. Do leta 1992 je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani deloval kot raziskovalec in asistent za področje zgodovine politične misli. Leta 1998 je uspešno zagovarjal doktorsko tezo na isti fakulteti, naslednje leto pa se habilitiral na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Isti program je izvajal tudi na ljubljanski Fakulteti za policijsko-varnostne vede Univerze v Mariboru.
Bibliografija
Milan Zver je avtor številnih knjig ter izvirnih znanstvenih in strokovnih publikacij, vključno s članki v domačih in mednarodnih revijah ter zbornikih. Izpostaviti velja naslednja dela: In dan bo sijal ter Sto let socialdemokracije (1996), znanstveno monografijo Demokracija – v klasični slovenski politični misli (2002), Pučnikova znanstvena in politična misel (2004), Dvajset let pomladi SDS, ki je v Evropskem parlamentu izšla tudi v angleškem jeziku z naslovom SDS: From the Edge to the Triumph in the European Election: History of the Slovenian Democratic Party (2009), Dvajset let samostojne Slovenije/Twenty Years of Independent Slovenia (2009), v katerem je zbral in uredil prispevke ključnih akterjev prelomnih dogodkov leta 1991. Med pomembnejša dela sodi tudi Trideset let zvestobe Sloveniji (2019). Več najdete v sistemu COBISS.
Družabne aktivnosti
Vsa leta je bil Milan Zver dejaven v strokovnem, družabnem in političnem življenju na lokalni, državni ter mednarodni ravni. Med drugim je bil soustanovitelj Društva Ivan Cankar, Inštituta Veda, Inštituta dr. Jožeta Pučnika ipd. Bil je član vodstva dobrodelne organizacije Vrtnica in glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Je član Zbora za Republiko. Na lokalni ravni je bil soustanovitelj ljubljanskega šahovskega kluba Trdnjava 1896, šahovskega kluba Destrnik, športnega društva Urban, pred leti pa se je priključil gasilskemu društvu Desenci.
Na mednarodni ravni je podpornik Platforme spomina in vesti, v kateri aktivno deluje skupaj s soprogo, zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver že več kot poldrugo desetletje.
Politika in Slovenska demokratska stranka
Politika je Milana Zvera privlačila že v mladih letih. Ker je bil zelo družaben, je vstopal vanjo na različne načine, vključno z ustanavljanjem mirovnega gibanja, ki je tedanjemu režimu postavljalo mnoga kritična vprašanja. Že v 80-tih letih je poglobljeno preučeval modele demokracije in o tem napisal diplomo z naslovom Modeli demokracije v katoliški politični misli. Močno se je zbližal s politično doktrino predvojnega misleca dr. Andreja Gosarja. V tem demokratičnem duhu se je vključeval v pomladne procese konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let.
V drugi polovici 80-tih let je nanj močno vplival dr. Jože Pučnik, ki se je postopno vračal iz izgnanstva v Nemčiji. Politična drža Milana Zvera je bila razlog, da ga je najprej k sodelovanju povabil Jože Pučnik, pri katerem je vodil kabinet, kasneje pa tudi Janez Janša, pri katerem je prav tako vodil kabinet na ministrstvu za obrambo.
Po odhodu z Ministrstva za obrambo leta 1994, v času afere Depala vas, je bil Milan Zver do leta 1999 zaposlen na Mestni občini Ljubljana, kjer je večino časa deloval kot sekretar Mestnega sveta. Nato je bil nekaj časa strokovni sodelavec v Državnem zboru RS. V tem času je bil izvoljen za mestnega in državnega svetnika ter kasneje za poslanca Državnega zbora RS. Od leta 2004 do 2008 je bil minister za šolstvo in šport v vladi Janeza Janše. V času slovenskega predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 je vodil Evropski svet za izobraževanje, mladino in šport.
Kot minister za šolstvo in šport je prevzel eno najzahtevnejših nalog – temeljito reformo slovenskega šolskega sistema. Ne le ustaljena inercija, ampak tudi vodstvo učiteljskega sindikata, so mu oteževali nujne spremembe. Načelna drža in dobra gospodarska situacija sta vendarle prinesli nekaj ugodnih okoliščin za reformiranje sistema. Ministrstvo je imelo dovolj denarja za investicije, pa tudi dovolj znanja in javne podpore za vsebinske reforme, zlasti kurikula. Minister Zver je pridobil evropska sredstva za izgradnjo velikih športnih objektov v Sloveniji (Planica, Pokljuka, Solkan, Bled, Maribor ipd.). Prav v njegovem mandatu je bil izveden največji investicijski ciklus v osnovnošolsko in srednješolsko infrastrukturo. Presenetljiv poraz Janševe vlade leta 2008 pa je prekinil proces nujnih reform na področju šolstva in športa.
Zver je bil večkratni član Izvršilnega odbora SDS in podpredsednik Slovenske demokratske stranke. Je večkratni predsednik Odbora za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS ter nekdanji predsednik Odbora za zunanje zadeve. Bil je eden od zaslužnejših akterjev za vzpon SDS sredi devetdesetih let ter za to, da je stranka postala močan in trajen dejavnik stabilnosti v slovenskem političnem prostoru. Sprva je pomagal dr. Jožetu Pučniku, kasneje pa dolgoletnemu predsedniku stranke in večkratnemu premieru Janezu Janši.
Delovanje v Evropskem parlamentu
Mandat 2009-2014: Na evropskih volitvah junija 2009 je bil Milan Zver izvoljen za evropskega poslanca. Od 2009 do 2014 je vodil slovensko delegacijo Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu. Bil je član parlamentarnega odbora za izobraževanje, kulturo, šport in mladino, nadomestni član v parlamentarnem odboru za kmetijstvo ter član delegacij za Makedonijo in Kitajsko.
Poleg tega je deloval v vrsti drugih delovnih telesih, kot sta Skupina za spravo evropskih zgodovin ter Skupina za manjšine. Bil je član odbora svetnikov Evropske platforme spomina in vesti, glavnega odbora berlinskega foruma Dialog-Kultur-Europa. Dejaven je bil tudi v aktivnostih KAS (Konrad Adenauer Stiftung), WMCES (Wilfried Martens Centre), v preteklih letih tudi IRI (International Republican Institute) in še drugih mednarodnih asociacij (Institut za kulturno diplomacijo (ICD), Krščansko demokratski inštitut (CDI) ipd.
V tem mandatu je bil pokrovitelj mladim kmetom iz EU. Organiziral je konference in druge dogodke v povezavi s prihodnostjo evropske kmetijske politike. Poleg tega je bil skupaj z nekdanjim svetovnim prvakom, velemojstrom Garijem Kasparovom, pobudnik vseevropskega projekta Šah v šole, ki ga je uspešno uvedel tudi v Sloveniji.
Zver je bil v tem času eden od ključnih stebrov zunanje politike SDS. Zaslužen je, da je bil vrh EPP seznanjen z ozadjem afere Patria. V ta namen je pripravil 180 sporočil in drugih dogodkov. V najtežjem obdobju, ko je bil predsednik Janez Janša v zaporu, je med drugim uspel pridobiti številne video podpore.Podpore, ki so jih po udeležbi in nastopu Zvera na srečanju vrha EPP dali ključni politiki, so imele izjemen vpliv tudi pri nas (npr. Herman van Rompuy, v vlogi aktualnega predsednika Evropskega sveta, Enda Kenny, irski premier, Viktor Orban, madžarski premier, Antonio Tajani, takrat podpredsednik EPP, kasneje predsednik EP, Andrius Kubilius, nekdanji premier Litve, Valdis Dombrovskis, nekdanji premier Latvije, Simon Busuttil, vodja malteške opozicije, Jan Figel, vodja slovaške opozicije in mnogi drugi).
Mandat 2014-2019: Leta 2014 je bil ponovno izvoljen v Evropski parlament. Ostal je vodja nacionalne delegacije in član odbora za kulturo in izobraževanje, pridružil se je delegaciji za odnose z Združenimi državami Amerike. Postal je nadomestni član odbora za regionalni razvoj in delegacije pri parlamentarni delegaciji EU-Črna gora. Postal je postal stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+, program Evropske unije za mlade, izobraževanje in usposabljanje ter šport. Izkazal se je pri vodenju tega najbolj uspešnega EU programa. To je bil tudi razlog, da je postal še naslednji mandat na tej funkciji. Že v prvem letu drugega mandata je v pogajanjih z Evropsko komisijo in Svetom EU podvojil proračun na okoli 30 milijard evrov, z ćimer je mnogim mladim omogočil vključitev v ta program.
Dr. Zveru je na njegovo pobudo leta 2018 uspelo poimenovati dvorano v Evropskem parlamentu po očetu slovenske države dr. Jožetu Pučniku. Na inavguracijo v Bruselj so takrat prišli predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, predsednik skupine ELS v Evropskem parlamentu Manfred Weber, predsednik SDS in nekdanji predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Gre za dosežek, ki je na EU ravni močno okrepil slovensko prepoznavnost.
Mandat 2019-2024: Leta 2019 je bil ponovno izvoljen v Evropski parlament. Tudi v tem mandatu je bil član odbora za kulturo in izobraževanje ter nadomestni član odbora za zunanje zadeve. Bil je tudi podpredsednik delegacije za odnose z državami južne Azije, pridružil pa se je delegaciji za odnose z državami Srednje Amerike in delegaciji pri Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini. Tudi v tem mandatuje bil glavni pogajalec Evropskega parlamenta za program Erasmus+. V letu 2020 je bil v okviru Odbora za zunanje zadeve imenovan za stalnega poročevalca za skrbniške sklade Evropske unije – funkcijo, ki jo opravlja še danes. Njegova naloga je nadzor nad smotrno porabo sredstev, namenjenih preprečevanju nezakonitih migracij.
V tem času se je boril za pravice madžarskih študentov in raziskovalcev, ki so jih v Evropski komisiji izključili iz programa Erasmus+. Že več let si je prizadeval umiriti napetosti med Evropsko ljudsko stranko (EPP) in Fideszom, z namenom, da bi ohranili sodelovanje znotraj iste politične skupine. Čeprav napor ni bil uspešen, si je zaradi svojega uravnoteženega pristopa pridobil velik ugled – ne le med delom članstva EPP, temveč tudi med konservativci in v novoustanovljeni skupini Patrioti v Evropskem parlamentu.
V tem mandatu je od evropske komisarke Vere Jourove zahteval dostop do interne dokumentacije EK, povezanih z njenim obiskom v Sloveniji. Sprva je prejel le t.i. poročilo obisku, ki pa je bilo v 80% cenzirurano. Ker ni odnehal, je v tem času pridobil več kot 100 strani opomnika izredno političnega in politično neuravnoteženega opomnika, ki je komisarki služil ob njeni misiji v Sloveniji. Ker najpomembnejši deli ostajajo cenzurirani, se njegov boj za preglednost in transparentnost v delovanju Evropske unije nadaljuje na Evropskem sodišču, saj ima slovenska javnost pravico biti celovito in pošteno obveščena.
Mandat 2024-2029: Dr. Milan Zver je bil že četrtič izvoljen v Evropski parlament, s čimer je postal slovenski evropski poslanec z najdaljšim stažem. Volivci so si očitno zapomnili njegovo korektno držo in odločnost. V novem mandatu je pridobil mesto v Odboru za zunanje zadeve in Odboru za okolje, slednjega pa je zamenjal za Odbor za kulturo. Kot izkušen evropski poslanec – v preteklosti tudi član posebnega odbora za boj proti terorizmu – je postal še član posebnega odbora za EUDS, evropski ščit za demokracijo. Poleg tega je bil imenovan v dve pomembni in politično občutljivi delegaciji: za odnose med EU in Izraelom ter med EU in Srbijo.«
Zaključek
Mnogi poslanci vidijo v svojem poslanstvu predvsem prestiž, saj jim ta položaj omogoča kontakte z najmočnejšimi, najodličnejšimi deležniki («lobisti«) evropskega gospodarstva in politike. Milan Zver se je že od vsega začetka odločil za drugo pot, in sicer, da bo pomagal najšibkejšim, tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Zver aktivno podpira preganjano iransko opozicijo – zaradi česar ga je iranski režim uvrstil na tako imenovano črno listo “za odstrel”. Med drugim je tudi sopredsednik skupine prijateljev svobodnega Irana. Zavzema se za manjšine, ki so v okviru Evropske unije pogosto potisnjene na rob, za žrtve totalitarnih režimov, ki jim v Bruslju še vedno ni priznan niti simboličen spomenik, ter za ukrajinske in izraelske žrtve vojn. Prav tako zagovarja pravice Tibetancev, ki na Kitajskem trpijo huda kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta, pogosto imenovani »robinhudski« pristop ni nagrajen, je pa vse več ljudi, predvsem na evropki ravni, ki Milanu Zveru izražajo spoštovanje za njegovo pogumno in dosledno držo.
Milan Zver vsako leto organizira dogodek ob kulturnem prazniku ob slovenskem spomeniku v Bruslju. Večkrat so ob tej priložnosti sodelovali različni pevski zbori iz Slovenije in govorci iz vseh političnih skupin v čast slovenski kulturi. Gre za močanpovezovalni dogodek Slovencev v Bruslju.
Izmed vseh poslancev si je Milan Zver najbolj prizadeval za postavitev plošče v EP v spomin na žrtve povojnih pobojev v Sloveniji. Projekt je bil tik pred uresničitvijo, a ga je žal ustavil takratni predsednik slovenske vlade.