Življenjepis
PDF
Predsednik SDS, podpredsednik CDI-IDC, predsednik 5., 7. in 14. vlade Republike Slovenije, Predsednik Evropskega sveta (2008), obrambni minister (90 - 94 in 2000), politični zapornik v Jugoslaviji l. 1989 in Sloveniji l. 2014.
Rojen je bil 17. septembra 1958 v Ljubljani, je univerzitetni diplomirani obramboslovec. Zaradi disidentske aktivnosti ga je maja 1988 aretirala slovenska tajna politična policija (SDV), priprt in pred vojaškim sodiščem brez pravice do obrambe s pomočjo civilnega zagovornika je bil obsojen na 18 mesecev zapora. V letih 1990–1991 je bil podpredsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ), po prvih demokratičnih volitvah poslanec, pozneje predsednik sveta stranke. Leta 1993 je bil prvič izvoljen za predsednika SDS. Maja 1990 je postal minister za obrambo v prvi slovenski vladi. Za poslanca je bil izvoljen ob vsakokratnih državnozborskih volitvah. Med leti 2004 in 2008 ter 2011 in 2012 je bil predsednik vlade.
Leta 2014 so predsednika SDS Janeza Janšo po politično nastavljenem procesu Patria v času volilne kampanje zaprli, s čimer je postal edini politični zapornik znotraj Evropske unije. Danes je jasno, da je bil Patria politično nastavljen sodni proces z namenom uničiti ali močno oslabiti SDS, njenega predsednika Janeza Janšo pa izločiti iz političnega življenja. Ob potrjevanju poslanskih mandatov je takratna vladajoča koalicija Janezu Janši protiustavno in protipravno odvzela poslanski mandat. Ustavno sodišče je nato soglasno odpravilo sklep Državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši.
Leta 2020 je po odstopu Marjana Šarca znova sestavil vlado, ki jo kot premier vodil do konca mandata 14. slovenske vlade.
Izobrazba
- Univerzitetni diplomirani obramboslovec, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, diploma 1982
- Klasična gimnazija v Stični
- Osnovna šola v Žalni in na Grosupljem
Politična kariera
2022
Na volitvah 22. aprila 2022 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca.
2021
Na 12. kongresu Slovenske demokratske stranke, ki je potekal 19. junija v Slovenskih Konjicah, je bil Janez Janša ponovno prepričljivo izvoljen za predsednika Slovenske demokratske stranke.
2020
13. marca 2020 je bil na seji Državnega zbora izvoljen za predsednika 14. slovenske vlade.
2018
Na predčasnih volitvah 3. junija 2018 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca. Janez Janša je bil izvoljen v volilnem okraju Grosuplje, zanj je glasovalo 7020 volivcev oziroma 39,30 % volivcev. Slovenska demokratska stranka je prejela 24,92 % oziroma 25 mandatov v 90-članskem državnem zboru, s čimer je postala zmagovalka volitev.
2017
Na 11. kongresu Slovenske demokratske stranke, ki je potekal 20. maja v Mariboru, je bil Janez Janša ponovno prepričljivo izvoljen za predsednika Slovenske demokratske stranke.
2014
Na predčasnih volitvah 13. julija 2014 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca. Slovenska demokratska stranka je prejela 20,71 % oziroma 21 mandatov v 90-članskem državnem zboru. Predsednika Janeza Janšo so po politično montiranem procesu Patria v času volilne kampanje zaprli, s čimer je postal edini politični zapornik v tistem času znotraj Evropske unije. Danes je jasno, da je Patria bil politično montiran sodni proces, ki je imel namen uničiti ali močno oslabiti SDS, njenega predsednika Janeza Janšo pa izločiti iz političnega življenja. Ob potrjevanju poslanskih mandatov je takratna vladajoča koalicija na čelu s Stranko modernega centra Janezu Janši protiustavno in protipravno odvzela poslanski mandat. Ustavno sodišče je nato ob odločanju soglasno odpravilo sklep državnega zbora o odvzemu poslanskega mandata Janezu Janši.
2012
10. februarja 2012 je v Državnem zboru RS prisegla nova vlada. Vlado RS v mandatu 2012 - 2015 sestavljajo koalicijski partnerji Slovenska demokratska stranka, Državljanska lista Gregorja Viranta, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka.
2011
Na predčasnih volitvah 4. decembra 2011 je bil Janez Janša ponovno izvoljen za poslanca. Slovenska demokratska stranka je prejela 26,19 % oziroma 26 mandatov v 90-članskem državnem zboru. Janez Janša je bil kot predlagani kandidat za mandatarja nove slovenske vlade 28. januarja 2012 z 51 glasovi poslancev izvoljen za 10. predsednika Vlade Republike Slovenije.
2008 - 2011
Poslanec in predsednik SDS.
2004 - 2008
Predsednik Vlade Republike Slovenije, izvoljen 9. novembra 2004. Zanj je glasovalo 57 poslancev 90 članskega parlamenta. Predsednik največje parlamentarne stranke - Slovenske demokratske stranke (SDS), ki ima 29 poslancev.
Vlado RS v mandatu Janeza Janše sestavljajo koalicijski partnerji Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, Slovenska ljudska stranka in Demokratična stranka upokojencev Slovenije.
Na zahtevo predsednika vlade Janeza Janše je Državni zbor Republike Slovenije 19. novembra 2007 glasoval o zaupnici vladi, vezani na projekt predsedovanja Svetu EU in potrdil njen mandat.
Med največje dosežke v obdobju od decembra 2004 do decembra 2007 Vlada Republike Slovenije šteje ukrepe, ki so neposredno vplivali na življenje državljanov Republike Slovenije in se kažejo v izjemni gospodarski uspešnosti, višji zaposlenosti in rekordno nizki brezposelnosti. Izvedena je bila večina ukrepov programa ekonomskih in socialnih reform za povečanje blaginje in izboljšanje življenjskega standarda, kar Slovenijo uvršča pri doseganju t.i. lizbonskih ciljev med najuspešnejše države članice EU. Vlada je na moderen, mednarodno primerljiv in socialno vzdržen način uredila davčno področje in odpravila številne administrativne ovire. Sprejeti so bili ukrepi za razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti na domačem in tujih trgih.
Republika Slovenija je v mandatu vlade Janeza Janše postala prepoznavna in uspešna članica Evropske unije: 1. januarja 2007 je sprejela skupno evropsko valuto, 22. decembra 2007 je z odprtjem meja stopila v schengensko območje, v prvi polovici leta 2008 pa je kot prva država članica iz širitvenega sklopa 2004 in 2007 prevzela krmilo Sveta Evropske unije. Janez Janša je v vlogi predsednika Evropskega sveta vodil dve zasedanji voditeljev držav članic, predsedoval štirim vrhovom s tretjimi državami in pomembno prispeval k sprejemu sporazumov na številnih področjih delovanja EU.
2001 - 2004
Poslanec in predsednik SDS.
2000
Minister za obrambo od junija do oktobra. Dosežki: priprava drugega akcijskega načrta za polnopravno članstvo v NATO, realna ocena uresničevanja temeljnih razvojnih programov obrambnih sil 1994 - 2003, sprejem načrta njihovega delnega prestrukturiranja ter dokončanja v letih 2000 - 2003, uresničitev pravice do duhovne oskrbe pripadnikom Slovenske vojske.
1997 - 1999
Poslanec in predsednik SDS, vodja slovenske parlamentarne delegacije v Severnoatlantski skupščini (NAA).
1995 - 1996
Poslanec in predsednik SDS.
1990 - 1994
Minister za obrambo. Dosežki: oblikovanje prve Slovenske vojske, ki je junija 1991 skupaj s slovensko policijo obranila Slovenijo pred agresijo jugoslovanske armade in omogočila neodvisnost.
1993
Prvič izvoljen za predsednika SDS.
1990 - 1991
Podpredsednik Slovenske demokratične zveze (SDZ) po prvih demokratičnih volitvah poslanec, kasneje predsednik Sveta stranke.
1988
Zaradi disidentske aktivnosti aretiran od slovenske tajne politične policije (SDV), priprt in pred vojaškim sodiščem brez pravice obrambe s pomočjo civilnega zagovornika obsojen na 18 mesecev zapora.
1987 - 1989
Soustanovitelj MikroAde, računalniškega podjetja, ki je hkrati delovalo kot tehnična baza za disidentske aktivnosti (natis tez za slovensko demokratično ustavo).
1983 - 1986
Aktivno politično nasprotovanje komunističnemu sistemu preko angažiranja v novonastajajočih mirovnih in ekoloških gibanjih; pisanje kritičnih člankov za revijo Mladina, Probleme in za Časopis za kritiko znanosti, kjer obravnava nekatere politično občutljive teme (politični pluralizem, ugovor vesti, sodelovanje SFRJ z diktatorskimi režimi, uporaba slovenskega jezika v vojski).
1982
Imenovan za predsednika komisije za obrambo v okviru tedanje mladinske organizacije (ZSMS). Zaradi kritičnega pisanja o JLA predčasno razrešen.
