Ta program je že nastajal v času, ko je epidemija Covid-19 izzvenevala, zato so v njem upoštevana tako dodatna sredstva za kulturo iz Načrta za okrevanje in odpornost kakor tudi načrt nove evropske kohezijske perspektive, prav tako pa upošteva tudi nove pogoje in izkušnje, v katerih se je znašla celotna družba, zato daje prednost digitalizaciji kulturnega sektorja in vsebin, njegovi decentralizaciji, vzpostavitvi ustreznih infrastrukturnih pogojev in vključevanju čim večjega števila prebivalstva v kulturno ustvarjanje. Že beseda nacionalni v naslovu resolucije izpostavlja, da bo predmet našega zanimanja slovenska kultura, ki pa se, to je treba poudariti, ne konča na geografskih mejah Republike Slovenije, ampak jo moramo razumeti v kontekstu enotnega slovenskega kulturnega prostora, torej je treba omogočiti pravico do kulturnega delovanja in udejstvovanja tudi vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu. Obenem nas izraz nacionalni program za kulturo zavezuje, da se sprašujemo o vlogi slovenske kulture za krepitev naše narodne identitete v preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti. Iz osebne izkušnje ugotavlja, da med mladimi ni želje po študiju slovenoslovja, zato se je treba vprašati, kaj smo storili narobe, da smo prav v času samostojne države, s katero naj bi bila slovenski jezik in slovenska kultura najbolj zaščitena in v središču naše pozornosti, prišli do takega stanja. Na osnovi teh ugotovitev je treba zastaviti načrte za krepitev slovenske kulture kot zgodovinskega temelja za oblikovanje slovenske narodne zavesti, tudi v prihodnje.
Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo.
Nacionalni program za kulturo (skrajšano NPK) je temeljni strateški dokument za področje kulture v najširšem pomenu te besede in potemtakem obsega tako področje umetniškega ustvarjanja kot tudi opredelitve in določbe o kulturnem sobivanju različnih družbenih skupin, od verskih do etničnih. Pomembni del strateškega programa vedno vključuje tudi načrt investicij za prihodnje osemletno obdobje. Na osnovi te strategije je Ministrstvo za kulturo skladno z veljavno zakonodajo dolžno pripraviti vsakokratni štiriletni Akcijski načrt za izvajanje NPK.
Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 (ReNPK22–29), ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije pod vodstvom ministra dr. Vaska Simonitija in potrdila Vlada Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez Janša, je Državni zbor sprejel na svoji seji 22. februarja 2022.
Nacionalni program za kulturo 2022–2029 je nastajal v izrednih razmerah epidemije koronavirusa, vendar je bil sprejet v času, ko je ta že izzvenevala, tako da je v celoti upošteval novonastalo situacijo in izkušnje z epidemijo, vključeval je torej določbe takrat že potrjenega slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost o pospešeni digitalizaciji kulturnega sektorja, decentralizaciji kulturnih vsebin in programov ter investicijah v lokalno kulturno infrastrukturo. Prav tako je že upošteval finančni in vsebinski načrt nove evropske kohezijske perspektive za področje kulture, ki se je v tem času zaključeval.
Nacionalni program za kulturo 2022–2029 je izhajal iz svojega imena, da gre torej za nacionalni, to je slovenski kulturni program. V tem smislu je kot temeljno izhodišče celotnega načrtovanja kulturne politike za prihodnjih osem let upošteval enotni slovenski kulturni prostor, kar pomeni, da je upošteval pravico do kulturnega delovanja in udejstvovanja Slovencev ne glede na to, na katerih geografskih koordinatah živijo, poudarjal pa je tudi pomen kulture za oblikovanje slovenske narodne identitete, domoljubne in državotvorne zavesti in družbene etike.
Poleg tega so bili glavni strateški cilji še: zagotavljanje kulturnega pluralizma in svobode izražanja, skrb za slovenski jezik, spodbujanje medresorskega povezovanja slovenske kulture z drugimi panogami (gospodarstvo, turizem, izobraževanje …), zagotavljanje pravice do kulturnega udejstvovanja za italijansko in madžarsko narodno skupnost, romsko skupnost in pripadnice in pripadnike etničnih skupin in ranljivih skupin, vzpostavitev učinkovitega, vzdržnega in transparentnega financiranja, posodabljanje in izgradnja nujno potrebne javne kulturne infrastrukture, pospešena digitalizacija in uvajanje novih tehnologij, zagotavljanje večje stopnje prilagodljivosti sektorja na spremembe in razvoj, posodobitev in izgradnja nujno potrebne javne kulturne infrastrukture, zaščita in promocija slovenske kulturne dediščine, decentralizacija kulturnih vsebin in večja vključenost prebivalstva v kulturno dogajanje, večja prisotnost kulturnih vsebin v medijih ter krepitev mednarodne promocije in prepoznavnosti slovenske kulture v Evropi in svetu.
V Nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 so bili jasno določeni tudi razvojni cilji za posamezna umetniška oziroma kulturna področja: slovenski jezik, knjigo in založništvo, knjižnično dejavnost, uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, arhitekturo, oblikovanje in kreativni sektor, film in AV dejavnosti, intermedijsko dejavnost, kulturno dediščino, arhivsko dejavnost, medije, kulturno-umetnostno vzgojo, kulturno raznolikost, ljubiteljsko kulturno dejavnost. Kot posebne teme znotraj kulturnega sektorja so bile izpostavljene še: mednarodna dejavnost, digitalna preobrazba in načrtovanje koriščenja evropskih sredstev. Programu pa je bil priložen tudi pregleden in finančno realno ocenjen načrt investicij v kulturni sektor v prihodnjih letih.
Novo vodstvo ministrstva je bilo na osnovi že sprejete resolucije dolžno pripraviti samo še akcijski načrt, tega načrta niso pripravili. Leta 2024 pa je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi Robert Golob, pripravila novo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK24–31), čeprav ni bilo nobenih novih, bistveno spremenjenih družbenih in finančnih dejstev ali pretresov, pa tudi ne ustreznih pravnih podlag, ki bi preklic Nacionalnega programa za kulturo 2022–2029 narekovale. Veljal je do 23. julija 2024.
