Ponovno smo priča že znanemu scenariju, ko koalicijski poslanci dober predlog zakona zavračajo zgolj za to, ker ga je pripravila poslanska skupina SDS.
Zadnji dan novembrske seje državnega zbora je na mizah poslank in poslancev predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi, ki smo ga v poslanski skupini SDS pripravili kot odziv na ukrep Banke Slovenije o zaostrovanju pogojev za pridobitev kreditov. Predlog zakona je predstavil poslanec Zvonko Černač.
»V Slovenski demokratski stranki smo vložili zakon o stanovanjski jamstveni shemi, ker beležimo odsotnost kakršnekoli stanovanjske politike v Republiki Sloveniji v zadnjih letih, ker je Banka Slovenije s sklepom, ki je začel veljati 1. novembra letos, uzakonila prejšnja priporočila bankam in s tem omejila dostopnost do stanovanjskih kreditov in ker je stanovanjska jamstvena shema eden izmed produktov, ki ga poznajo v vseh državah, ki izvajajo celovito stanovanjsko politiko. To je eden od ukrepov te celovite stanovanjske politike,« je uvodoma obrazložil poslanec SDS.
Stanovanjska jamstvena shema je namenjena mladim, družinam z otroki ter vsem državljankam in državljanom, ki so že doslej imeli težave z dostopanjem do stanovanjskih kreditov za ureditev njihovega stanovanjskega problema. »Namenjena je vsem, ki urejajo svoje stanovanjsko vprašanje z gradnjo, tistim, ki to vprašanje urejajo z nakupom stanovanja ali hiše, in številnim, ki urejajo stanovanjsko vprašanje s prenovami, dozidavami, recimo, preureditvijo podstrešja v mansardo,« je poudaril Zvonko Černač in dodal da smo v zakonu predvideli, da je maksimalna višina, do katere lahko shema jamči, 150.000 evrov, odvisna pa je od tega, za kakšno stanovanjsko nepremičnino gre in koliko članska je družina. Predvideli smo tudi, da je plačilna doba največ 30 let in da se tako posojilo zavaruje s hipoteko.
V nadaljevanju je poslanec SDS natančneje obrazložil shemo: »Koga varuje stanovanjska jamstvena shema? Oba. Varuje tako kreditojemalca kot kreditodajalca. Če se kreditojemalcu med odplačevanjem razmere poslabšajo in v rokov kredita ne more več odplačevati, potem začasno vstopi država preko sheme in odplačuje te obroke banki. To lahko počne največ tri leta. V kolikor se razmere uredijo, se odplačevanje kredita nadaljuje, zapadle obveznosti se razporedijo do konca odplačila kredita. Če se kreditojemalcu zalomi, da ne more več odplačevati kredita, potem v njegov položaj vstopi stanovanjska jamstvena shema, ki jo izvaja stanovanjski sklad Republike Slovenije, prevzame njegove obveznosti, torej tudi lastništvo nad bodočo nepremičnino in s kreditojemalcem sklene najemno pogodbo oziroma vzpostavi najemno razmerje. Torej v nobenem primeru kreditojemalec ne more in ne sme ostati brez strehe nad glavo, na drugi strani pa je tudi banka v celoti poplačana.«
Pričakovano, čeprav obžalovanja vredno, je vlada v svojem mnenju, ki smo ga v poslanski skupini SDS prejeli šele danes pozno dopoldne, sporočila, da predloga zakona ne podpira in da sama pripravlja zakon, mnenju pa so sledili tudi koalicijski poslanci. Po mnenju poslanca Černača sploh ne gre za mnenje vlade, ampak so mnenje spisali uradniki, približno isti uradniki, ki so odgovorni za to, da že leta in leta nimamo stanovanjske politike v Republiki Sloveniji. Uradniki, ki so dobro plačani, ki jih ljudje dobro plačujejo, zato da bi nekaj naredili na tem področju. »Normalno, da ne bo državna shema jamčila nekomu, da bi kupil vilo, normalno, da ne bo, bo pa jamčila neki družini, da si bo uredila normalne bivanjske razmere. Zdaj pa, ali bomo predpisali, ali naj bo 120 ali 121 kvadratnih metrov, je pa nespametno. Naj bo tako, kot imamo pri kozolcih, predpisano, če je višina slemena 6 metrov, je lahko kozolec, če je pa 6,1 pa ne more biti več in rabi gradbeno dovoljenje? To so birokratske neumnosti, ki jih vi želite v zakone vnašati in pisati in ki grenijo ljudem življenje in ki nič ne pripomorejo k temu, da bi se neki dobri nameni zakona, ki naj bi ga sprejeli, uresničili,« je odgovoril na enega izmed očitkov vlade, češ da predlagatelj zakona ni jasno opredelil meril in standardov.
V mnenju vlade lahko tudi beremo, da predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi konkretno ne določa, katere dele oziroma občine bi zajela. »Če so stanovanja v Ljubljani predraga, potem je treba večji del sheme usmeriti izven metropole, naj si ljudje pač urejajo stanovanjsko vprašanje malo ven, saj ni nujno, da vsi živijo v Ljubljani. Jaz verjetno nikoli ne bi želel živeti v Ljubljani, sem pač rojen v enem manjšem kraju in mi je tam všeč, do Ljubljane imam manj kot uro in cene nepremičnin so tam, kjer jaz živim, trikrat ali pa celo petkrat nižje kot tukaj. Zakaj bi silil v Ljubljano?« se je spraševal poslanec SDS.
V poslanski skupini SDS ponovno ugotavljamo, da je osnovni očitek koalicijskih poslancev glede predloga zakona o jamstveni shemi ta, da je predlog pripravila SDS. In nato sledi že mnogokrat videni scenarij, ko vlada in koalicija povesta, da že pripravljata svoj predlog zakona. Žalostno.
Zvonko Černač je ob zaključku napovedal, da bomo v SDS v primeru, da vlada Marjana Šarca svojega predloga zakona ne bo v najkrajšem možnem času poslala v državni zbor, predlog stanovanjske jamstvene sheme ponovno vložili, in sicer »z vsemi pikami in vejicami, ki naj bi domnevno manjkale, vendar tako, da ne bomo zaradi pik in vejic izkrivili namena zakona.«
