Zvonko Černač: Odločitev Državne revizijske komisije glede gradnje predora Karavanke bi morali razveljaviti

Decembrska seja državnega zbora se danes nadaljuje z ustnimi poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom. V imenu poslanske skupine SDS je ustno poslansko vprašanje v zvezi z gradnjo predora Karavanke in Državno revizijsko komisijo postavil Zvonko Černač.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ZVONKO ČERNAČ: Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej predsedniku vlade, na katerega naslavljam vprašanje glede gradnje druge cevi predora Karavanke. 

Gre za skupen projekt med Republiko Slovenijo in Republiki Avstrijo. Po dolgih letih priprav je bil decembra lani objavljen mednarodni javni razpis, ki sta ga slovenski DARS in avstrijski Asfinag objavila ločeno, a istočasno. Marca sta oba, tako DARS kot Asfinag, ki je upravljavec avtocest v Republiki Avstriji, tudi odpirala ponudbe. DARS je prejel 9 ponudb v vrednosti od 89,2 milijona evrov do 140,3 milijona evrov. Izbral je ponudnika za ceno 89,2 milijona evrov, veliko gradbeno podjetje, ki ima široke reference ne le pri gradnji predorov, pač pa celotne prometne infrastrukture, od avtocest, mostov, železnic, letališč, pristanišč. Gre za ponudnika, ki preko podjetij, s katerimi posluje, zaposluje preko 20.000 ljudi, letni promet pa presega milijardo ameriških dolarjev.

Na državno revizijsko komisijo so se pritožili trije neizbrani ponudniki, katerih ponudbene vrednosti so bile bistveno višje, višje za od 14 do 20 milijonov evrov. Potrebno je tudi poudariti, da so se pritožniki prijavili na razpis s tujimi partnerji, saj sami nimajo ustreznih referenc pri gradnji predorov take vrste. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je bil izbor najugodnejšega ponudnika nezakonit, odločitev pa je utemeljila na formalnostih, ne na vsebini. V tričlanskem senatu so odločali pripadniki ene politične stranke.

In kako so postopki tekli na avstrijski strani? Po odpiranju ponudb, ki je bilo istočasno kot v Republiki Sloveniji spomladi letos, je avstrijski Asfinag poleti podpisal pogodbo z izbranim ponudnikom za ceno 89,9 milijona evrov, torej podobno vrednost kot na slovenski strani, pri čemer je potrebno poudariti, da od približno 8 kilometrov predora, jih večina, to je 4,402 kilometra odpade na avstrijsko stran, na slovensko pa približno kilometer manj – 3,546 kilometrov. Torej, bi moral biti predor še cenejši. Izbira najugodnejšega ponudnika ni bila razveljavljena zaradi vsebinskih, pač pa formalnih razlogov.

Predsednika vlade torej sprašujem, kaj bo storil za zaščito interesov davkoplačevalcev v tem primeru, saj bomo ta predor očitno plačali vsaj 14 milijonov več kot bi to bilo potrebno? Kaj bo storil, da ta projekt ne bo bistveno preplačan? In kaj bo storil za zagotovitev neodvisnosti državne revizijske komisije, za depolitizacijo odločitev, kajti očitno Državno revizijsko komisijo obvladuje ena koalicijska politična stranka? In posledično, kaj bo storil za boljše upravljanje in gospodarjenje z javnimi financami, da bodo od tega več imeli vsi, ne samo nekateri?

MARJAN ŠAREC: Hvala lepa za vprašanje! Pogovori z Republiko Avstrijo so se začeli, kot ste ugotovili, že zdavnaj nazaj, o tem predoru. Vsi smo se takrat ali pa so se tisti, ki so bili, strinjali, da ga je treba zgraditi čim prej, da potrebujemo drugo cev, ker ni več varna in tako naprej.

Potem, oba odbora, tako tehnični kot gradbeni, sta izvedla vse postopke, imela sta nešteto tudi sestankov in vse je bilo pripeljano do te točke, da se je lahko izpeljal razpis.

Zdaj, kdor je, kadarkoli izvajal kakršnokoli investicijo, bodisi na ravni države, na ravni občine ali kakšnega javnega zavoda ali česarkoli, ve, kako te zadeve potekajo, vemo, da je že, ne vem, katera verzija Zakona o javnem naročanju, veljavna, pa vsi ugotavljamo, da še vedno ni optimalno. To je dejstvo in tega se vsi zavedamo. Kdor je kakšno investicijo izvajal, tudi ve, da je Državna revizijska komisija neodvisni organ, v katerega seveda izvajalec ali pa investitor, ne moreta posegati, ker bi s tem pač padel postopek. To vemo, ker tisti, ki smo kadarkoli imeli opravka s tem, vemo, kakšni so ti postopki in zato tudi zdaj konkretnih postopkov ne morem komentirati, kaj se dogaja, trenutno, na Državni revizijski komisiji, bi si pa želel, da bi se ta druga cev tudi iz naše strani začela čim prej graditi, ker, če bomo tudi tukaj zamudili, to zagotovo ne bo dobro za izkoriščanje naše geostrateške lege, ki je zelo pomembna za tudi mednarodni transport, podobno kot tudi je situacija pri drugem tiru.

To, da pravite, da obvladuje revizijsko komisijo ena koalicijska stranka, to je pač vaše mnenje. Zdaj, če imate kakšen konkreten podatek ali kakšen sum kaznivega dejanja ali česarkoli, prosim, da to podate na pristojne organe. Sam pač lahko kot predsednik vlade naredim kaj samo v smeri skupaj, seveda, z Državnim zborom, da se še pregleda ta zakonodaja o javnem naročanju in se še določene pomanjkljivosti, ki v tej zakonodaji zagotovo so, da se odpravijo oziroma, da se zakonodaje izboljša. Toliko lahko mi vsi skupaj naredimo, da bi pa zdaj jaz hodil na revizijsko komisijo in s prstom tam žugal, to pa verjetno ne bi nič pomagalo.

Že Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, katero imate vi pod ingerenco, opozicija, me je, ko sem v intervjuju povedal, da sem nagovoril pripadnike Sove obtožila, da, ne vem, kaj kršim glede na to, da je Sova dejansko podrejena predsedniku vlade, tako da kaj bi še bilo, če bi šel še na revizijsko komisijo pa tam skušal kakršnekoli vplive vršiti. Tako da dokler se ta postopek na zaključi, ga težko komentiram. Upam pa, da tudi če bo prišlo do razveljavitve razpisa in ponovnega razpisa, da to ne bo preveč vplivalo na sam čas gradnje in da ne bo prevelik zamud. Hvala. 

ZVONKO ČERNAČ: Bistveno bolj koristno za davkoplačevalske žepe bi bilo, če bi žugali v teh primerih, ko gre za denar, ne pa ko gre za oglaševanje v državnih podjetjih, kjer ste žugali katerih oglasov ne smejo državna podjetja objavljati.

Senat, ki je odločal o tej zadevi, drugi predor, Mateja Škaber, Tadeja Pušnar, Gregor Šebenik. Gregor Šebenik je nekdanji občinski svetnik Socialnih demokratov, ena od teh dveh gospa je kandidatka na lokalnih volitvah Socialnih demokratov, druga nekdanja generalna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in tako naprej v času Anje Kopač Mrak.

Jaz sem vas torej o tem spraševal, o tem, da nek organ, ki se prodaja kot neodvisen, obvladuje ena politična opcija, in v tem konkretnem primeru so pri odločanju sodelovali predstavniki ene politične opcije, torej ne gre za strokovno in neodvisno, pač pa za izrazito politično odločitev in sem vas spraševal, kaj boste kot predsednik vlade storili za zaščito interesov davkoplačevalcev, konkretno njihov denarnic, ki bodo tanjše najmanj za 14 milijonov evrov v tem primeru. Ni odgovora, ni odgovora, kaj boste storili, da projekt ne bo bistveno preplačan, ni odgovora. Kaj boste storili za depolitizacijo te državne revizijske komisije? Kaj boste storili, da nad odločitvami državne revizijske komisije ne bo samo modro nebo? Kajti mi imamo v tem primeru enostopenjski primer odločanja in ni pritožbe.

Sosedje Avstrijci imajo pritožbeni postopek, imeli so ga tudi v tem primeru, pa že tri mesece izvajajo dela. Vse postopke so opravili dvostopenjsko. Zaradi tega sprašujem, ali boste glede na vse te ugotovitve, ki sem vam jih danes predočil, predlagali spremembo zakonodaje tako, da bodo imeli vsi udeleženi v postopkih javnega naročanja tako naročnik kot ponudniki možnost dvostopenjskega varstva, tako kot je to v sosednji Republiki Avstriji, kjer to ni ovira, pač pa način za hitrejšo in racionalnejšo izvedbo investicij?

MARJAN ŠAREC: No, saj o teh zadevah sem govoril že v predvolilni kampanji, ker imam namreč osebne izkušnje s to zakonodajo, ki zagotovo v vseh segmentih ni dobra in tukaj se strinjava. Zato sem ravno prej v odgovoru povedal, da je treba to zakonodajo spremeniti in se strinjam z vami, da ima Avstrija tudi glede tega, da se najcenejšega in najdražjega, kolikor je meni znano, se da stran in se potem izbere tisto najugodnejše, ker samo najnižja cena je zelo slabo merilo, ker tudi doma, ko kakšno stvar delamo, ne izberemo vedno nujno tistega, ki je najcenejši pa ne najdražjega, ampak gledamo tudi na druge zadeve.

Tako, da to sem že prej povedal, pa še enkrat ponavljam, da zakonodaja zagotovo ni dobra v vseh segmentih in to sem rekel in se tudi z vami strinjam, da bo treba v določenih zadevah to spremeniti. Kar se pa tiče političnih strank in članov, ki so kjerkoli, pač tudi vi ste že dolgo v politiki pa veste, da je članstvo v strankah osebna odločitev človeka in zdaj ne morem jaz hoditi po ustanovah in gledati potem, kdo je kakšen član kakšne stranke. Če bi to začeli delati, potem, ne vem, kam bi prišli, ker tudi so tudi vaši člani kje v kakšnih ustanovah pa tudi celo mi z njimi sodelujemo zelo dobro, tako da ne bi sodil človeka po strankarskih preferencah, ampak zgolj po izvajanju njegovega dela in kot sem rekel, če se pokaže, da je karkoli bilo protizakonitega vložite ovadbo na pristojne organe in potem so oni na potezi, da zadeve izpeljejo.

ZVONKO ČERNAČ: Ja, naprej eno pojasnilo. Ni res, da Avstrijci v vsakem primeru dajo najcenejšo pa najdražjo stran, v tem konkretnem primeru so izbrali najcenejšo ponudbo tudi Avstrijci.

Vendar pa nismo dobili odgovora na nobeno od vprašanj. Še več, jaz mislim, da smo zelo jasno slišali, da predsednik vlade ne bo storil ničesar, da bi se zagotovila neodvisnost Državne revizijske komisije – vsaj videz te nepristranskosti in neodvisnosti. Tudi ne storil očitno ničesar, da se projekti ne bi po nepotrebnem preplačevali, kajti v konkretnem primeru govorimo o tem, da je bil izločen ponudnik, ki ima vse strokovne reference za izvedbo takega posla, kot je bil razpisan, vse in je bila odločitev glede na sestavo senata, ki sem jo prebral, gotovo politična in motivirana iz drugih razlogov in ne iz strokovnih. Bil je izločen ponudnik, ki bi dela lahko kvalitetno in časovno, tako kot so bila razpisana tudi opravil in dela bi se lahko že izvajala. Vsak dan, ko se odlagajo, nastaja dodatna škoda. Dodatna škoda bo pa, seveda, nastala ne samo pri tem projektu, ki bo dražji, bistveno dražji, kot bi bilo potrebno, da bi bil, pač pa pri tudi vseh naslednjih projektih, kajti to je sedaj signal za vse tiste, ki so še imeli interes delati v Republiki Sloveniji, naj tega ne počno. Posledično bo največji pribitek pri gradnji enotirne proge Divača-Koper, največji, ker bo tam ta razmak, ki bo mogoč, bistveno večji kot pri 100 milijonskemu projektu, kar predstavlja investicija Karavanke.

Tako da mislim, da mora državni zbor opraviti razpravo. Če predsednik vlade ne bo naredil ničesar, potem je državni zbor tisti, ki mora ukrepati, in državni zbor je tisti, ki mora, če predsednik vlade tega noče storiti, sprejeti zakonodajo, ki bo preprečila politizacijo politične odločitve v takih primerih in ki bo zagotovila neodvisnost odločanja in ki ne bo dopuščala dvoma o tem, da je bila enka odločitev politično ali kako drugače motivirana in pristranska in ki bo omogočala, se pravi regulativo, ki bo omogočala dvostopenjsko stopnjo pravnega varstva. Tako kot imajo to naši severni sosedje pa zaradi tega postopki niso nič daljši, še več, krajši so.

Najbolje bi storili, glede na razmere v katerih smo, če bi za izvedbo pooblastili avstrijsko stran. Dela bi se že začela, bistveno cenejša bi bila kot sicer in ogromno energije in časa bi si lahko prihranili. Seveda, tega ne bomo naredili, ker smo suverena država, ampak če kje, bi bil skupen projekt in skupno podjetje, kot ga imamo na primeru enotirne proge, ki teče v celoti v Republiki Sloveniji, smiseln v tem primeru, ker gre za mednarodni projekt, kot to, recimo, počnejo Italijani in Francozi, ampak tega tukaj ni.

Nisem dobil odgovora, ali bo ta odločitev državne revizijske komisije kakorkoli razveljavljeno odpravljena, prav bi bilo, da bi bila.  Jaz mislim, da na podlagi vsega tega lahko ugotovimo, da zakonodaja, ki jo imamo danes, odpira široko polje korupcijskih tveganj, zato jo je potrebno spremeniti in o tem predlagam, da opravimo razpravo. Hvala lepa.