Poslanec Zvone Černač je v svojem vprašanju izpostavil, da po zadnjem poročilu Urad za preprečevanje korupcije beleži izjemen porast transakcij s tveganimi državami – z nekaj več kot 9.000 primerov na leto ob začetku mandata sedanje vlade na več kot 56.500 v letu 2024, skupna vrednost teh transakcij pa se je povečala z manj kot ene milijarde na 7,6 milijarde evrov. Po njegovih besedah to kaže na resno tveganje za pranje denarja in koruptivne posle, ki slabijo javne finance in rušijo zaupanje v delovanje države.
Černač je predsednika vlade pozval, naj pojasni, čemu pripisuje tak porast in hkrati odgovori na nepojasnjene okoliščine glede njegovega romunskega bančnega računa.
Spomnil je, da je Golob najprej zanikal obstoj računa, nato zatrjeval, da gre za krajo identitete, pozneje pa je iz pisnega odgovora Raiffeisen banke v Bukarešti razvidno, da kraje identitete ni bilo.
Predsednik vlade Robert Golob je očitke zavrnil in dejal, da gre za »fantomski račun«, ki ga je banka sama zaprla zaradi neaktivnosti.
Pojasnil je, da so njegovi odvetniki že konec leta 2021 stopili v stik z banko, ko je Finančna uprava RS ugotovila obstoj računa na njegovo ime.Ob tem je premier zatrdil, da je bil sam tisti, ki je pred volitvami prostovoljno prijavil obstoj računa FURS-u, in da je zadevo pojasnil javnosti že pred volitvami. Očitke o prikrivanju in zavajanju pa je označil za politično motivirane.
V nadaljevanju razprave je poslanec Černač ponovno poudaril, da je transparentnost ključna vrednota politike in da javnost upravičeno pričakuje jasne odgovore, ne pa izogibanja.
Ob tem je spomnil tudi na medijske razkritja o poslovanju hčerinskih družb državne energetske družbe Gen-I na Balkanu, ki naj bi v času Golobovega vodenja podjetja nakazovale več milijonov evrov za t. i. svetovalne storitve podjetju MB Consulting, povezanim s kosovskim diplomatom Martinom Berishajem. Po Černačevih besedah naj bi šlo za primer finančne mule in sum pranja denarja, o čemer bi moral premier pojasniti vse okoliščine.
Predsednik vlade je ob koncu razprave ponovil, da gre za zadevo, ki je »brez vsake povezave z njegovim delom v mandatu«, in da bo resnica prišla na dan v pravosodnih postopkih v Romuniji.
Černač pa je poudaril, da bo Poslanska skupina SDS vztrajala pri razpravi o tej temi, saj gre po našem mnenju za vprašanje zaupanja v integriteto najvišjih predstavnikov države.