Zvone Lah: "Zaradi počasnega črpanja sredstev je poplavna varnost bila slabša kot bi lahko bila."
sobota, 7. 3. 2015Smo že v drugem letu nove finančne perspektive za črpanje evropskih sredstev, a nič ni od aktivnosti za pripravo projektov za črpanje sredstev iz te finančne perspektive. Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali predlog sklepa v zvezi z (ne)učinkovitostjo uporabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami. Stališče poslanske skupine SDS je na seji predstavil poslanec Zvone Lah.
ZVONKO LAH: Spoštovani predsednik. Predstavniki Vlade, spoštovane kolegice, kolegi. V nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je navedeno, da v Sloveniji poplave ogrožajo okoli 15% površine Slovenije. Na območju kjer so mogoče katastrofalne poplave živi dobra četrtina prebivalcev v Sloveniji. Škoda iz leta v leto narašča, v deležu škod zaradi naravnih nesreč je to že več kot 40%. V zadnjih 100 letih je bilo na območju Slovenije 22 velikih poplav, od tega je 6 takih, ki so zajeli večji del Slovenije. Ocena skupna škoda večjih poplav v Sloveniji od leta 1990 znaša približno 1,5 milijarde evrov. Za obdobje od leta 2007 do 2012 je ocenjena škoda na vodni infrastrukturi 424 milijonov evrov. V istem obdobju pa je bilo iz državnega proračuna izplačano 174 milijonov evrov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je v programskem obdobju 2007 do 2013 imela Slovenija na voljo 74 milijonov evrov evropskih sredstev za poplavno varnost. Do konca leta 2013 pa je prejela iz evropskega proračuna samo 16,7 milijona evrov. Zaradi počasnega črpanja sredstev je poplavna varnost bila tudi slabša kot bi lahko bila. Glavni problem je slaba pripravljenost projektov, trdi Računsko sodišče, vendar morajo biti vsi ti objekti najprej umeščeni v prostor, kar pa je rak rana pri pripravi vseh infrastrukturnih in okoljskih projektov. Saj vemo, da to traja več let včasih tudi več kot deset let in to je podlaga za pripravo projektov. Naslednji problem pa je potem tudi pridobitev potem zemljišč, kar dolgo časa država ni imela ustreznega zakona, da bi lahko v javno korist pridobila zemljišča. Potem se je končno sprejel zakon za pridobitev tudi zemljišč v javno korist z razlastitvijo za linijske projekte državnega pomena, dočim za projekte občinskega pomena, tudi v javnem interesu, še zdaj ni primernega zakona.In tukaj mislim, da je velik problem, imamo tudi na področju Zgornje Savinje nekaj projektov, to so suhi zadrževalniki, ki se že desetletja pripravlja, umeščajo v prostor. Brez tega da bi se povprašalo tam živeče ljudi, lastnike, kaj bodo ti zadrževalniki pomenili oziroma vplivali na njihova kmetijska zemljišča, s katerim se preživljajo.
Računsko sodišče še ugotavlja, da nič bolje niso pripravljeni projekti oziroma nič niso več pripravljeni projekti za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive 2014 – 2020. In v Slovenski demokratski stranki se bojimo, da bomo prešli v enake probleme tudi na koncu te finančne perspektive, da bomo zadnje dve leti lovili čas, kako bi počrpali ta sredstva. Smo že v drugem letu nove finančne perspektive, a nič ni od aktivnosti za pripravo projektov za črpanje sredstev iz te finančne perspektive.
V Slovenski demokratski stranki bomo sklepe, ki jih je pripravila komisija tudi podprli in apeliramo, s tem dodatkom, da naj bi teh trideset dni veljalo od dneva sprejetja tega sklepa, da ne bo nekega nesporazuma kasneje. In upamo, da bo res v temu mesecu vlada oziroma pristojno ministrstvo pripravilo neko poročilo oziroma, da bo ta sklep Državnega zbora neka spodbuda ali pa neka zahteva, da se ministrstvo zgane in naredi kaj več na teh projektih. Hvala.
ZVONKO LAH: Spoštovani predsednik. Predstavniki Vlade, spoštovane kolegice, kolegi. V nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je navedeno, da v Sloveniji poplave ogrožajo okoli 15% površine Slovenije. Na območju kjer so mogoče katastrofalne poplave živi dobra četrtina prebivalcev v Sloveniji. Škoda iz leta v leto narašča, v deležu škod zaradi naravnih nesreč je to že več kot 40%. V zadnjih 100 letih je bilo na območju Slovenije 22 velikih poplav, od tega je 6 takih, ki so zajeli večji del Slovenije. Ocena skupna škoda večjih poplav v Sloveniji od leta 1990 znaša približno 1,5 milijarde evrov. Za obdobje od leta 2007 do 2012 je ocenjena škoda na vodni infrastrukturi 424 milijonov evrov. V istem obdobju pa je bilo iz državnega proračuna izplačano 174 milijonov evrov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je v programskem obdobju 2007 do 2013 imela Slovenija na voljo 74 milijonov evrov evropskih sredstev za poplavno varnost. Do konca leta 2013 pa je prejela iz evropskega proračuna samo 16,7 milijona evrov. Zaradi počasnega črpanja sredstev je poplavna varnost bila tudi slabša kot bi lahko bila. Glavni problem je slaba pripravljenost projektov, trdi Računsko sodišče, vendar morajo biti vsi ti objekti najprej umeščeni v prostor, kar pa je rak rana pri pripravi vseh infrastrukturnih in okoljskih projektov. Saj vemo, da to traja več let včasih tudi več kot deset let in to je podlaga za pripravo projektov. Naslednji problem pa je potem tudi pridobitev potem zemljišč, kar dolgo časa država ni imela ustreznega zakona, da bi lahko v javno korist pridobila zemljišča. Potem se je končno sprejel zakon za pridobitev tudi zemljišč v javno korist z razlastitvijo za linijske projekte državnega pomena, dočim za projekte občinskega pomena, tudi v javnem interesu, še zdaj ni primernega zakona.In tukaj mislim, da je velik problem, imamo tudi na področju Zgornje Savinje nekaj projektov, to so suhi zadrževalniki, ki se že desetletja pripravlja, umeščajo v prostor. Brez tega da bi se povprašalo tam živeče ljudi, lastnike, kaj bodo ti zadrževalniki pomenili oziroma vplivali na njihova kmetijska zemljišča, s katerim se preživljajo.
Računsko sodišče še ugotavlja, da nič bolje niso pripravljeni projekti oziroma nič niso več pripravljeni projekti za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive 2014 – 2020. In v Slovenski demokratski stranki se bojimo, da bomo prešli v enake probleme tudi na koncu te finančne perspektive, da bomo zadnje dve leti lovili čas, kako bi počrpali ta sredstva. Smo že v drugem letu nove finančne perspektive, a nič ni od aktivnosti za pripravo projektov za črpanje sredstev iz te finančne perspektive.
V Slovenski demokratski stranki bomo sklepe, ki jih je pripravila komisija tudi podprli in apeliramo, s tem dodatkom, da naj bi teh trideset dni veljalo od dneva sprejetja tega sklepa, da ne bo nekega nesporazuma kasneje. In upamo, da bo res v temu mesecu vlada oziroma pristojno ministrstvo pripravilo neko poročilo oziroma, da bo ta sklep Državnega zbora neka spodbuda ali pa neka zahteva, da se ministrstvo zgane in naredi kaj več na teh projektih. Hvala.