Zvone Lah: Vlada želi sprejeti zakon, ki bo posebno kmete dodatno bremenil

Poslanke in poslanci na današnji redni seji obravnavajo predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka.
Predlog zakona je v obravnavo zbora predložila vlada, stališče poslanske skupine SDS pa je predstavil poslanec Zvone Lah.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ZVONKO LAH: Spoštovani podpredsednik, državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Ponovno imamo v obravnavi zakon o katastrskem dohodku. Ni dolgo tega, ko je naša poslanska skupina vložila zakon, da preložimo za nekaj časa sprejemanje tega zakona in da ponovno dobro premislimo na kakšen način naj bi obdavčevali kmetijska zemljišča in gozdove. No, sedanja vlada se je odločila, da se ta katastrski dohodek oziroma ta zakon sprejme že letos, to se pravi do konca julija, da lahko ta zakon stopi v veljavo že v naslednjem letu. Namreč, izračuni zgleda taki, ki so bili v prejšnjem, da so bili prenizki, da se v kmetijstvu in gozdarstvu dosegajo v bistvu bivši denarni donosi na enoto površine kot je bilo to včasih. Deloma je to res, vendar najbolj bodo ljudje razumeli, da poskušam malo ponazoriti, kako je to z gozdovi. Tudi v gozdu, pač z gozdom se gospodari, vendar drevje v gozdu raste z enako hitrostjo kot je včasih in dohodki verjetno niso drugačni kot so, ali pa bistveno višji kot so bili včasih. Naši sosedi Avstrijci že 50 let niso spremenili način obdavčitve kmetijskih zemljišč in gozdov. Pri njih je to tudi nek inštrument davčne spodbude, zato se kmetijstvo pri njih razvija, pri nas pa propada. Če imaš urejeno podeželje, imaš tudi osnovo za razvoj podeželskega turizma. Ne pozabimo, da so na podeželju tudi termalna zdravilišča, ki so pri nas edini pravi turizem na podeželju, drugega še nimamo. Pri nas pa je to našim strokovnjakom že uspelo oboje spraviti na kolena, tako da je tega turizma premalo in še manj ga bo. Najmanj, kar bi si morala vsaka vlada zapomniti je, da visoki davki še nikjer nikoli v zgodovini človeške družbe niso dvignili gospodarske rasti, zaposlovanja in s tem tudi blaginje državljanov.

Davki naj bi se višali samo v obdobju pregretega gospodarstva, slovensko gospodarstvo pa je še v ledeni dobi. Visoki davki blaginjo prinesejo samo točno določenem sloju družbe, se pravi birokraciji, ljudi iz drugih slojev družbe pa poganjajo na delo v tujino.

Namen davkov ni le polnjene državne blagajne. Z davki tudi pospešujemo ali zaviramo določene gospodarske dejavnosti. Davčni sistem je tudi pomemben instrument gospodarske politike vsake države. Državljani oziroma davkoplačevalci se tudi zavedamo, da davki nikoli in v nobeni državi niso bili pravični za vse in tudi nikoli ne bodo. Davki so vedno preveliki, taka je pač naša človeška narava. Državljani, ki plačujemo uradnike, ki ta sistem vodijo in regulirajo, pa pričakujemo, da bi ti ta sistem vodili vsaj tako, da bi davčni sistem temeljil na korektno izračunanih davčnih osnovah in na korektnih davčnih postopkih.

Kako naj država od državljanov pričakuje, da bodo ti plačevali davke, če imajo ti isti ljudje vedno občutek, da jih država goljufa. Pri pripravi te nove zakonodaje, to je o Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka, je bilo cel kup usklajevanj o mnenju vlade. Tako tudi s kmetijsko-gozdarsko zbornico. Sodelovanje oziroma usklajevanje naj bi bilo tako pri ministru za finance kot pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Usklajevanje pa očitno po mnenju tistih, ki zastopajo kmete, ni bilo dokončano dokončno, da bi bili zadovoljni. Nekaj se je le doseglo, tako se v gozdarstvu pri izračunih KD prizna 80 % stroškov, isto je tudi pri čebelarjih.

Zgodovina obračunavanja katastrskega dohodka

Velik uspeh pa je vsaj to, da se je enkrat priznalo stroške kot del ekonomskega izračuna. Izračun KD v prejšnjih obdobjih je namreč temeljil na podmeni, da so stroški živega dela, ki nastane v gozdarski ali kmetijski proizvodnji kot del dohodka, pa to ni res. Kaj KD sploh je? Katastrski dohodek kot oblika posrednega davka izhaja že iz konca 18. stoletja. Iz prvih poizkusov uvajanja katastra in popisa posesti na tleh bivše Avstro-Ogrske monarhije. Do takrat od tistega časa so podložniki na posestih plačevali davek le graščaku oziroma lastniku zemlji v naturalijah ali pa v obvezni tlaki, kasneje pa tudi že v denarju. Kapitalizem, ki se je takrat že pojavljal, duhovščina in fevdalci pa tega davka niso plačevali. Zato je Franc Jožef II, potem temu hotel narediti konec z uvedbo katastra, popisom posesti in izračunom donosa od gozdov in kmetijskih zemljišč.

Tako je bila s tem popisom dana tudi osnova za uvedbo davka od posesti glede na velikost katastrskega dohodka. Stara Kraljevina Jugoslavija o kateri so nas učili, da je bila ječa narodov in napol fevdalna država, je davek od zemljišča obračunavala podobno kot Avstro-Ogrska monarhija. Katastrski dohodek so vzeli le kot davčno osnovo, od te davčne osnove pa so z določenim odstotkom izračunali davek. Leta 1937 je bil davek od dohodka iz gozda 10 % od izračunanega KD.

Je pa današnjo obliko katastrskega dohodka, da se cel KD pripisuje osebnemu dohodku, uvedla socialistična Jugoslavija takoj po letu 1945. V samostojni Sloveniji pa je to obliko modificiranega fevdalnega davka pač posvojila od nekdanje bivše Jugoslavije. Smo edini v Evropi, ki to obliko davka poznamo. Tudi Italijani imajo sicer katastrski dohodek, vendar ga drugače izračunavajo kot mi. Edino kar je istega je samo naziv. Katastrski dohodek gozdov se ugotavlja na hektar gozdnega zemljišča v enem letu. Osnova za izračun katastrskega dohodka so povprečni poseg, struktura gozdnih lesnih asortimentov, njihova tržna vrednost, rastiščni koeficient, to je prirastek v gozdu ter konfiguracija terena, ki neposredno vpliva na stroške gozdne proizvodnje. Kot strošek se upoštevajo le materialni stroški gospodarjenja z gozdovi, človeško delo se v teh kalkulacijah ne upošteva. V povprečju se v zasebnih gozdovih Slovenije višina katastrskega dohodka giblje od 50 do 100 evrov na hektar. Teh 50 do 100 evrov pa se vsako leto pripiše k ostalim dohodkom lastnika gozda in od vseh dohodkov skupaj se obračuna dohodnina. Kaj je spornega pri tem po našem mnenju? Sedaj izračunani katastrski dohodki vsaj v gozdovih so več ali manj korektno izračunani, vsaj v povprečju.

Sovpadajo se z že izračunanimi gozdnimi rentami, ki so že podane v območnih gospodarstveno-gojitvenih načrtih. Normalen človek se zato sprašuje, zakaj je bilo sploh potrebno toliko izračunavanja, sestankovanja in usklajevanja, da smo na koncu prišli do rezultatov, ki so gozdarjem že dolgo časa znani. Na Gozdarskem inštitutu so celo zaposlili kmetijskega strokovnjaka, to se pravi ne gozdarja, da je izračunaval katastrske dohodke za godove. Računali in računali so rezultate, popravljali in usklajevali. Na vsakem sestanku so predstavili nove izračune. Na zadnje so dobili rezultate, ki jih gozdarji vsakih deset let izračunavajo in zapišejo v gozdno-gospodarskih načrtih. Ti so narejeni in tudi obvezni za vsak kvadratni meter zasebnega gozda v Sloveniji, in to od leta 1950 dalje.

Sprejema se zakon, ki bo posebno kmete še dodatno bremenil

No, sprejema se zakon, ki bo posebno kmete dodatno bremenil, za najmanj 50%. Višja obremenitev prihaja v času, ko kmete leto za letom pestijo naravne ujme, kot so pozebe, snegolom in gozdarje oziroma lastnike gozdov tudi lubadar. Pa čeprav se v parlamentu predlaga naj se sprejemanje zakona vsaj za kakšno krajše obdobje zadrži. To je bil naš predlog. To nič ne pomaga. Naša oblast pač meni, da je treba ljudi obrati za vsako ceno. Če ne bo denarja, kako pa bo oblast potem živela? Že v osnovni šoli so nas učili, kako hudobni so bili graščaki, ko so podložnikom nalagali desetino, naša oblast pa nam nalaga devetdesetino, mi pa kar nič. Plačujemo. Katastrski dohodek se obračuna ne glede na to, ali je lastnik gozda v gozdu, kaj sekal ali ne. Ali je v gozd kaj investiral, ali ne. Po takem pojmovanju je že prirastek v gozdu dobiček. Vendar pa se dohodek in dobiček ustvarjata šele s prodajo lesa na trgu. Dokler les ostaja v gozdu, neposekan, ne daje nobenega dohodka. Tako, kot tudi ne nepobrana koruza jeseni in ostalo na njivi, ne da nobenega dohodka. Edina pravična obdavčitev v gozdarstvu bi bila, da lastnik gozda plača davek šele takrat, ko v gozdu seka in prodaja les. Zmanjšanje davčne osnove pa bi lahko uveljavljal z dokazanimi stroški vlaganja v gozd.

Razlika bi se obdavčila z davkom na dobiček. Sedanji izračunani KD, kažejo v bistvu povprečni dobiček pri gospodarjenju z gozdovi. Po normalni ekonomski logiki, bi v normalnem davčnem sistemu, smela oblast od izračunanega KD obračunati le davek na dobiček z določenimi odstotki. Poenostavljeno povedano, če rečemo, da je davek na dobiček 20%, potem od na primer 100 evrov izračunanega KD, lastnik plača le 20 evrov, ne pa da se mu teh 100 evrov vračuna v njegov osebni dohodek. Ne pozabimo, da tako sta delali že nekdanja Avstro-Ogrska in Kraljevina Jugoslavija. Samo dežela Slovenija in socialistična Jugoslavija sta na tem področju nekaj posebnega.

Kot instrument spodbude bi vlada lahko stopnjo davkov znižala ali povečala, ne pa, da ta bataljon uradnikov izračunava nek KD, ki je že itak izračunan v drugih državnih dokumentih. Zakaj ne pogledamo kako imajo to urejeno pri sosedih. Ni potrebno, da posnemamo njihov model, samo malo ga moramo prilagoditi slovenskim razmeram. Ampak verjetno tega nismo sposobni. Poleg tega smo edina država v Evropi, ki še nima davka na posest nepremičnin. Slej, ko prej ga bomo morali vpeljati. Lastniki hiš in stanovanj za sedaj plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki pa ni klasičen davek. Tudi ta je še vedno ostanek socializma. Lastniki godov in kmetijskih zemljišč pa so sedaj obdavčeni le z KD, ki tudi ni klasičen davek.

Po uvedbi davka na posest se lahko zgodi, da bodo lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč obdavčeni dvojno. S KD in davkom na posest. Tudi to je že predlagala vlada Alenke Bratušek, bodoče nove vlade pa bodo to idejo verjetno tudi nadaljevale. Davek na posest gozdov se bo odmerja, od posplošene tržne vrednosti gozdnega zemljišča, ki jo je izračunal GURS, vsak lastnik gozda pa to posplošeno vrednost lahko tudi vidi na spletnih straneh omenjene ustanove.

Te izračunane vrednosti so tipičen primer neprimernega pristopa naše državne uprave k urejanju davčnega področja. Ljudje, ki so te izračune opravili, enostavno niso vedeli kaj računajo in kaj so izračunali. Izračunavali so neko davčno osnovo, ki ne obstaja. Ne moremo govoriti o posplošeni tržni vrednosti gozdnih zemljišč, ker v Sloveniji trga z golimi gozdnimi zemljišči enostavno ni. Tudi golosek je prepovedan, gozd vedno obravnavamo le kot sklop gozdnega sestoja in gozdnega zemljišča, ko govorimo o ceni gozda v Sloveniji ta predstavlja zemljišče in les, ki na tem zemljišču tudi raste. V Avstriji je to malo drugače, tam goloseki niso prepovedani, Avstrijci tudi pri ocenjevanju vrednosti gozdov posebej ločijo vrednost gozdnega sestoja in vrednost praznega, to se pravi golega gozdnega zemljišča. Tudi obdavčitve so temu primerne. To je primerjava samo kako smo se lotili in kako delamo z gozdom, ker najenostavnejši in edini prihodek iz gozda je les. V ostalem kmetijstvu je malo bolj zapleteno, imamo različne kulture in tudi način obračunavanja. Vendar ta katastrski dohodek ni davek, katastrski dohodek se ne zaračuna. Katastrski dohodek je samo osnova, ki se pripiše vsakemu, ki je lastnik kmetijska zemljišča, se pripiše k dohodku, plačil in poleg katastrskega dohodka se pripišejo tudi subvencije. In potem je šele razumljiva računica oziroma to je šele problem.

Izračun katastrskega dohodka v praksi

Jaz sem vzel en primer enega kmeta in v pomoč mi je bil tudi center za socialno delo, ki je pomagal izračunati dohodnino v primeru sedanjega oziroma vpliva te dohodnine in KD v primeru sedanje stopnje KD in na koncu leta 2020 ko bo odmerjen pol KD. Vzel sem, dobil sem izračun od ene družine, in potem smo naredili izračun sedanji KD in izračun na letu 2020, kakšen vpliv ima KD na socialne prejemke. Ena tričlanska družina, oče in dva otroka, en v vrtcu in drugi polnoleten dijak, ki ima 6.100 evrov katastrskega dohodka zdaj, in plača zdaj 2.751 evrov oziroma ima dohodnine 2.751 evrov, bo imel v letu 2020 dohodnino 5.362 evrov. Katastrski dohodek se bo s 6.100 evrov povečal na 14.372 evrov. In ta katastrski dohodek bo prinesel dohodnino, povečal z 2.751 evrov na 5.362 evrov. To pomeni, da če ta družina ne bi imela kmetije, bo na račun samo kmetije se dohodnina povečala za 4.243 evrov. Ampak, to še ni vse.

Gre tudi v njih ta vpliv na izračun vrtca, ki je po sedanji dohodnini 30% prispevajo starši, po novem bo 43%. Dijak polnoletni ima štipendijo 130 evrov na mesec, po novem 2020 mu ne pripada več, ker mu katastrski dohodek toliko poveča dohodek, da mu štipendija več ne pripada. Otroški dodatek, za otroka, ki je mladoleten je 58 evrov na mesec, po novem mu nič več ne bo pripadalo. Če izračunamo in seštejemo, potem bo ta družina plačal 2.611 evrov več dohodnine, oče, otroškega dodatka bo manj 696 evrov, štipendije ne bo dijak dobil v vrednosti 1.560 evrov in vrtec bo moral plačati več za 624 evrov. Skupaj je 5.491 evrov. Ali bo manj socialnih prejemkov in več dohodnine skupaj? Samo socialni prejemki predstavljajo 2.880 evrov. Ni tukaj samo KD tisti oziroma ni tukaj samo KD, ki se vpiše, so tudi subvencije in to 100%. 6.100 evrov ni samo KD od te kmetije, ampak skupaj subvencije, ki se tudi 100% sedaj prištejejo pač osebnemu dohodku. Sedaj pa izračunajte, 5.491 evrov je minimalna pokojnina letna, malo manj kot minimalna plača. On sedaj hodi v službo in dobiva minimalno plačo. To bo vpliv tega povečanega katastrskega dohodka na posamezno kmetijo.

Niso problem tiste kmetije oziroma kmetje, ki so zavarovani obvezno zdravstveno in pokojninsko kot kmetje, kjer se jim šteje pri izračunu teh socialnih prejemkov tri četrtine minimalne plače. Problem so male kmetije, ki jim kmetijsko ne zadošča za preživetje, da ne more iti v službo in se jim potem ta KD oziroma in subvencije prištevajo, izračuna dohodnina. Ves ta dohodek se pa upošteva pri izračunu vseh socialnih prejemkov. Kako naj mladi prevzemniki prevzemajo kmetije? Ali mislite, da imamo tako neumne državljane, da ne znajo izračunati kaj to vpliva na njihovo socialno stanje. To vlada zamolči.

Poleg KD so še subvencije. In vse to se prišteje plači, se izračuna dohodnina, vse to vpliva na vse socialne prejemke. In to je, slišal sem, nekdo je rekel genocid na podeželje, na kmete. Naj kmečki otrok ostane doma, ker ne bo dobil štipendije, ne bo otroškega dodatka, saj sami si pridelajo hrano, naj ostane neumen in na deželi. Ti dohodki, ki bodo dohodnino naj pa vplačujejo v državni proračun za tiste, ki nič nimajo in nič ne delajo. Jih lahko dobimo vsak dan kadarkoli se komu dvigne na cesto protestirati pred vsako reformo. Hvala lepa.