Zvone Lah: »Krivico, ki se dogaja pri pokojninah kmetom, je treba odpraviti.«
petek, 19. 6. 2015V Slovenski demokratski stranki predlagamo na osnovi predlogov, ki smo jih dobili iz terena, da krivico kmetom popravimo s tem, da dopolnimo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in da se izračunavajo pokojnine na osnovi plačanih prispevkov. Poslanke in poslanci na današnji seji Državnega zbora obravnavajo predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v obravnavo zboru predložila poslanska skupina SDS. Na seji je predlog zakona podrobneje obrazložil poslanec Zvonko Lah.
ZVONE LAH: Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! V Slovenski demokratski stranki predlagamo dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil sprejet 20. julija 1983, je v 10. in 11. členu določil zavarovanje za kmete in člane njihovih gospodinjstev. Določeno je bilo, da se obvezno zavarujejo kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v Socialistični Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kot svojim edinim in glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. Združeni kmetje, ki so se zavarovali od osnove, ki ni nižje od zneska najniže pokojnine za polno pokojninsko dobo so bili zavarovani kot delavci v združenem delu. Prav tako so se obvezno zavarovali druge kmetje in člani njihovih gospodinjstev, ki se v socialistični Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in so delali s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico. Način ugotavljanja lastnosti zavarovanca, način prijavljanja v zavarovanje, način plačevanja prispevkov ter zavezance za plačilo prispevkov je določila skupnost s samoupravnim splošnim aktom.Navedeni zakoni urejajo, da so se lahko združeni kmetje zavarovali od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo delavca v združenem delu in so se tako zavarovali za polni obseg pravic ali so se zavarovali za manjši obseg pravic v primeru, če so se zavarovali od osnove, ki je nižje od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in imeli obseg pravic kot drugi kmetje, za katere zakon ni določal, v kakšnem obsegu so zavarovani in od katere pokojninske osnove. V praksi se je tako večkrat dogajalo, da so bili zavarovanci z naslova kmetijske dejavnosti v zavarovanju registrirani kot drugje kmetje ali njihovi družinski člani in so plačevali prispevke od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Vendar jim je bilo priznano le, da so zavarovani za ožji obseg pravic in v obsegu kot delavce v združenem delu. Vplačevali so torej enako visoke prispevke kot združeni kmetje ali združeni delavci, priznalo pa se jim je le zavarovanje za ožji obseg pravic. Do tega je lahko prišlo iz več razlogov. V tistem času so predpisi omejevali, da je bil kot združeni kmet lahko zavarovan samo nosilec kmetije, vsi ostali, ki so na kmetiji delali pa le kot drugi kmetje, to ne glede na višino vplačanih prispevkov v sistem zavarovanja. Poleg tega je lahko pri vpisovanju v sistem zavarovanja prišlo tudi do napak in so kmetje vplačevali prispevke kot združeni kmetje, čeprav so bili vodeni kot drugi kmetje. Ne glede na razloge pa obstaja dejstvo, da so nekaterim zavarovancem, ki so vplačevali enake prispevke kot drugi priznavajo različni obsegi pravice v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.Navedeno dejstvo pomeni ne enako obravnavo pri pravici do socialnega varstva, ki bi morala biti odpravljena najkasneje do 31. 12. 1993 na podlagi 1. člena ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, ki določa, da predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave ostanejo v veljavi, določeni predpisi, ki niso v skladu s to ustavo je treba z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. Na podlagi ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz leta 1992 so zavarovanci imeli možnost, da si sami izberejo za kakšen obseg bodo zavarovani in so temu primerno vplačevali višino prispevka.
Ne glede na to, ta ureditev ni velja za nazaj, čeprav bi z vidika enakosti pri pravici do pokojnine in drugih socialnih
pravic morala veljati za vsakega zavezanca, ki je po sprejemu Ustave RS vložil zahtevek za pravico do pokojnine oziroma bi se morala pokojnina uskladiti tudi za tiste, ki so pravico do pokojnin prejeli pred sprejemom Ustave ne glede na višino prispevka, ki so ga plačevali tako, da bi bili izenačeni z zavezanci glede na višino vplačanih prispevkov.V Slovenski demokratski stranki predlagamo na osnovi predlogov, ki smo jih dobili iz terena, da se pač je zgodila krivica, da to krivico popravimo s tem, da dopolnimo ta zakon in da se izračunavajo pokojnine na osnovi plačanih prispevkov.
ZVONE LAH: Spoštovani predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! V Slovenski demokratski stranki predlagamo dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil sprejet 20. julija 1983, je v 10. in 11. členu določil zavarovanje za kmete in člane njihovih gospodinjstev. Določeno je bilo, da se obvezno zavarujejo kmetje in člani njihovih gospodarstev, ki se v Socialistični Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kot svojim edinim in glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov. Združeni kmetje, ki so se zavarovali od osnove, ki ni nižje od zneska najniže pokojnine za polno pokojninsko dobo so bili zavarovani kot delavci v združenem delu. Prav tako so se obvezno zavarovali druge kmetje in člani njihovih gospodinjstev, ki se v socialistični Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in so delali s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico. Način ugotavljanja lastnosti zavarovanca, način prijavljanja v zavarovanje, način plačevanja prispevkov ter zavezance za plačilo prispevkov je določila skupnost s samoupravnim splošnim aktom.Navedeni zakoni urejajo, da so se lahko združeni kmetje zavarovali od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo delavca v združenem delu in so se tako zavarovali za polni obseg pravic ali so se zavarovali za manjši obseg pravic v primeru, če so se zavarovali od osnove, ki je nižje od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in imeli obseg pravic kot drugi kmetje, za katere zakon ni določal, v kakšnem obsegu so zavarovani in od katere pokojninske osnove. V praksi se je tako večkrat dogajalo, da so bili zavarovanci z naslova kmetijske dejavnosti v zavarovanju registrirani kot drugje kmetje ali njihovi družinski člani in so plačevali prispevke od osnove, ki ni bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Vendar jim je bilo priznano le, da so zavarovani za ožji obseg pravic in v obsegu kot delavce v združenem delu. Vplačevali so torej enako visoke prispevke kot združeni kmetje ali združeni delavci, priznalo pa se jim je le zavarovanje za ožji obseg pravic. Do tega je lahko prišlo iz več razlogov. V tistem času so predpisi omejevali, da je bil kot združeni kmet lahko zavarovan samo nosilec kmetije, vsi ostali, ki so na kmetiji delali pa le kot drugi kmetje, to ne glede na višino vplačanih prispevkov v sistem zavarovanja. Poleg tega je lahko pri vpisovanju v sistem zavarovanja prišlo tudi do napak in so kmetje vplačevali prispevke kot združeni kmetje, čeprav so bili vodeni kot drugi kmetje. Ne glede na razloge pa obstaja dejstvo, da so nekaterim zavarovancem, ki so vplačevali enake prispevke kot drugi priznavajo različni obsegi pravice v pokojninskem in invalidskem zavarovanju.Navedeno dejstvo pomeni ne enako obravnavo pri pravici do socialnega varstva, ki bi morala biti odpravljena najkasneje do 31. 12. 1993 na podlagi 1. člena ustavnega zakona za izvedbo Ustave RS, ki določa, da predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave ostanejo v veljavi, določeni predpisi, ki niso v skladu s to ustavo je treba z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. Na podlagi ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz leta 1992 so zavarovanci imeli možnost, da si sami izberejo za kakšen obseg bodo zavarovani in so temu primerno vplačevali višino prispevka.
Ne glede na to, ta ureditev ni velja za nazaj, čeprav bi z vidika enakosti pri pravici do pokojnine in drugih socialnih
pravic morala veljati za vsakega zavezanca, ki je po sprejemu Ustave RS vložil zahtevek za pravico do pokojnine oziroma bi se morala pokojnina uskladiti tudi za tiste, ki so pravico do pokojnin prejeli pred sprejemom Ustave ne glede na višino prispevka, ki so ga plačevali tako, da bi bili izenačeni z zavezanci glede na višino vplačanih prispevkov.V Slovenski demokratski stranki predlagamo na osnovi predlogov, ki smo jih dobili iz terena, da se pač je zgodila krivica, da to krivico popravimo s tem, da dopolnimo ta zakon in da se izračunavajo pokojnine na osnovi plačanih prispevkov.