Na današnji 6. redni seji Državnega zbora je poslanec Zvone Černač predsedniku vlade dr. Robertu Golobu zastavil ustno poslansko vprašanje v zvezi z reformo sistema plač v javnem sektorju.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Predsednik vlade, verjetno se boste strinjali, da je vsako delo častno. Vsak, ki dela in s tem skrbi zase in za svojo družino, si zasluži spoštovanje in za opravljeno delo tudi pošteno plačilo. Na drugi strani pa si vsi, ki preko različnih dajatev prispevajo sredstva v javne blagajne zaslužijo kvalitetne javne storitve.
Pravična in uravnotežena plačna politika je še posebej pomembna na področju javnega sektorja, saj mora biti takšna, da v javni sektor privablja izobražene in kompetentne kadre, ki morajo skrbeti za kvalitetno opravljanje storitev za ljudi in podjetja.
Plačna politika v javnem sektorju mora biti takšna, da kadri v javni sektor prihajajo, ne pa iz njega odhajajo. Še posebej je to pomembno na storitvenem delu javnega sektorja. Biti pa mora seveda tudi finančno vzdržna, glede na zmožnosti oziroma obseg javnih blagajn.
Vaša vlada oziroma koalicija si je na področju reform, vsaj na papirju, zadala ambiciozne cilje. Prejšnjo sredo naj bi na Brdu pri Kranju poleg zdravstvene obravnavali še plačne in nekatere druge reforme. Obravnavo izhodišč plačne reforme je namreč napovedala vaša ministrica teden dni prej na občnem zboru sodnikov in tožilcev, a vam je za plačno reformo takrat, po vaših besedah, zmanjkalo časa. No, resnici na ljubo tudi glede zdravstvene reforme nismo izvedeli kaj novega, predvsem pa nič konkretnega. Je pa seveda plačna reforma ena od pomembnih ključnih vzvodov za ureditev razmer na področju zdravstva.
Teden dni pred tem koalicijskim srečanjem ste bili 10. januarja na seji Sodnega sveta Republike Slovenije, kjer ste zbranim med drugim dejali, citiram: »Sem se malo pohecal, ker vem, da ste vsi napeti, zato ker bo »happy end« na koncu.« In ta »happy end« je bil, ponovno vas citiram, »mi smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vsem vašim plačam.«. To ste povedali 10. januarja sodnikom in tožilcem, kjer ste jim obljubili do uveljavitve reforme 600 evrov bruto že za januar letos. In seveda pričakovano, se je sprožil plaz vseh ostalih poklicnih skupin.
Zanima me torej, zakaj menite, da sodniki in tožilci predstavljajo prioriteto pri urejanju plačnih razmerij? Povprečje U nam govori, da imamo sodnikov »per capita« dvakrat več od povprečja, zdravnikov pa bistveno manj oziroma premalo, zato ljudje čakajo na storitve nedopustno dolgo.
Kje je pri odpravi plačnih nesorazmerij spodnja tretjina plačnih razredov, ki bi v obdobju visoke inflacije morala biti prioriteta? In zakaj 600 evrov samo sodnikom in tožilcem, ne pa tudi vsem ostalim, ki ravno tako čakajo na ureditev plačnih razmerij?
Koliko stebrov naj bi po reformi imeli v javnem sektorju? Kakšna bodo razmerja med njimi? Na občnem zboru ste dejali »mi smo se odločili«, torej, kdo se je odločil za 600 evrov dodatka mesečno sodnikom in tožilcem? In, kdaj je bila ta odločitev formalno pravno sprejeta?