Zvone Černač: "Vlada želi pod krinko zaupnosti zaščititi vse odgovorne za slabo stanje v bančnem sistemu"

Sanacija bančnega sistema bo bistveno dražja, kot bi bilo treba, da bi bila, plačali pa jo bodo predvsem mali ljudje. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog priporočila o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov. Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V razpravi je sodeloval poslanec SDS Zvone Černač.

ZVONKO ČERNAČ: Lep pozdrav, spoštovani. Kolega Horvat je rekel, da sočustvuje s tistimi, ki prihajate iz leve politične provenience, ker tudi elite, ki jih rešujete skozi žepe davkoplačevalcev, predvsem tistih malih, prihajajo iz leve politične provenience. Jaz mislim, da je potrebno sočustvovati z vsemi temi, ki ti dve banki rešujejo in ki bodo to sanacijo tudi plačali. Največje breme bodo seveda nosili tisti z najnižjimi dohodki, delavci, kmetje, upokojenci, predvsem pa mladi, ki se jim na ta način jemlje njihova prihodnost. V preteklih dneh, pa tudi danes, smo slišali kar nekaj, jaz bi temu rekel ne odgovorov in ne pojasnil, ki odpirajo nova in nova vprašanja v zvezi s postopkom, ki je bil sprožen v primeru teh dveh, relativno nepomembnih bank v slovenskem bančnem prostoru. Verjamem, da so bile pomembne za elite leve politične provenience, če uporabim  ponovno ta izraz, ker je odraz dejanskega stanja in so podjetja ki jih ne samo obvladujejo, ampak so njihovi lastniki in bodo očitno še naprej ostali lastniki, niti evro se jim ne bo vzel iz njihovega žepa za sanacijo teh bank. Nista pa bili ti dve banki, glede na delež, ki ga imata in ki je pod 4 %, pomembni v bančnem prostoru. Predvsem nista bili pomembni, da bi se jih v povezavi s stabilnostjo bančnega sistema reševala na ta način, da se plača vsem vse, tudi tistim, ki imajo vloge nad sto tisoč evrov.

In danes je bilo nekajkrat rečeno, boljši je bil ta način, boljša je bila likvidacija, da dobijo vsi plačano vse, tudi tisti veliki, najbogatejši. Rečeno je bilo, za davkoplačevalce je ta postopek cenejši. Kako vas vprašam, kako? Če bi tisti, ki imajo nad sto tisoč evrov dobili maksimalno sto tisoč evrov in če bi država, ko je svoj delež, svojo terjatev, svojo naložbo pretovorila v lastniški delež zahtevala, da to storijo tudi vsi nad sto tisoč evrov, da torej ta presežek te vloge pretvorijo v lastniški delež teh novih bank v postopku likvidacije, gotovo ta strošek ne bi bil višji za davkoplačevalce, ampak bi bil nižji.

Bi bil pa seveda manj ugoden za te gospe in gospode, ki kolobarijo še naprej v teh nadzornih svetih, upravah in še kje drugje v Republiki Sloveniji, v eni bolj urejeni državi kot je Republika Srbija, seveda tega ne morejo več početi, ker so nekateri dobili dosmrtno prepoved upravljanja kolobarjenja po teh nadzornih svetih in upravah. In slišali smo, da so nekateri celo v finančnih institucijah kot je prva pokojninska družba, kjer se bojim, da s takšnim pristopom, kot so ga leve vlade ubrale pri manjšem sistemu v preteklih letih, bomo priča podobnim scenarijem čez kakšnih pet let tudi na tem področju. In potem boste ponovno prišli in rekli, poglejte, to je potrebno pokriti, ker se je nekaterim zalomilo.

Zaradi tega je seveda ta razprava pomembna, če bo imela kakšen učinek v miselnem preskoku oziroma v glavah tistih, ki očitno ne ščitite javnega in državnega interesa, interesa ljudi in davkoplačevalcev, ampak ščitite interese nekih lobijev, to je več kot očitno. Kajti danes je bilo večkrat rečeno, če ne bi 6. septembra v petek popoldne bil sprejet takšen scenarij kot je bil bi se s tem porušila stabilnost bančnega sistema, vsi bi kar planili po vloge in bi šli divjati te banke. Ja gotovo, posebej tisti, ki dobijo petsto ali pa šesto evrov na mesec, gotovo bi plenili po tistih nekaj tisoč evrov. Za katere vedo, to je bilo večkrat javno povedano, da so njihove vloge v vsakem primeru varne do sto tisoč evrov.Bi pa verjetno kakšen od tistih, ki ima nekaj milijonov, planil, tisti, ki že ni, ko je izvedel v kakšnem stanju sta ti dve banki, kar je že vedel, skozi bilance je to videl, ker je bil v te strukture vpleten. In tisti so v glavnem povzročili ta problem, ki ga zdaj Vlada Alenke Bratušek rešuje na tak način kot ga; nelikvidnost banke. In zdaj jih s to tako imenovano programirano likvidacijo ta vlada na račun malih ljudi še nagrajuje. Jaz mislim, da je dosti večja grožnja za nadaljnjo stabilnost slovenskega bančnega sistema in za okrnitev zaupanja ljudi, kolikor ga je še ostalo v slovenske banke, izjava guvernerja danes, ki je rekel, da vse slovenske banke, torej več kot 96 % ne bi bile sposobne v tem trenutku zagotoviti 400 milijonov za pokritje zajamčenih vlog do 100 tisoč evrov. Ta izjava je bolj problematična. Ima dosti večjo težo, je realna, temelji na argumentih, bila je izrečena od verodostojne osebe, ki je končno povedala, kje naš bančni sistem je, kar so vsi prejšnji guvernerji skrivali. Tudi tisti, ki je nekaj dni pred stečajem kupil delnice banke Lehman Brothers in ki se niti en postopek proti njemu ni sprožil v vseh teh letih, pač pa je v obdobju po tistem, ko je naredil za enih 30 milijonov dolarjev škode Banki Slovenije in s tem državi, še veselo sedel na več ministrskih položajih ali vsaj na enem. Toliko o tem, kako bodo odgovorni odgovarjali in kateri. Na drugi strani pa tožilstvo in policija celo specializirani oddelki zaslišujejo ljudi glede mnenj, ki jih izrečejo na javnih tribunah. Tako, da nihče kot je rekel kolega Horvat v tej državi dokler bo ta mentaliteta in ta oblast od tistih, ki so problem in ki so del neke, oprostite izrazu, politične mafije ne bo odgovarjal. Tudi ta postopek, ki v bran temu primeru govori o tem, da bodo zaščiteni ostali še naprej zaščiteni in ne samo, kar se tiče njihovega kapitala, ki so si ga prigrabili v zadnjih 20-ih letih, pač pa tudi glede njihove osebne kazenske in drugačne odgovornosti.

Torej mi danes nismo dobili odgovore, na kar nekaj bistvenih vprašanj, zakaj Vlada Alenke Bratušek rešuje tiste, ki imajo depozite v višini preko 100 tisoč evrov, če je evropska usmeritev, da je potrebno z namenom zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema poskrbeti predvsem za manjše vloge, torej za tiste do 100 tisoč evrov, ki niti niso tako majhne, bodimo pošteni.

Relativno malo ljudi ima tako visoke vloge na bankah. In usmeritev Evropske unije je tudi, da morajo v takem primeru, kot se je zgodil v Probanki in v Factor banki, ki sta bili zelo ozko interesno povezani banki glede na to kolobarjenje sorodstveno, interesno in drugačno, pa tudi na sploh, tudi v drugih bankah, da morajo glavno breme le prevzeti odgovornosti, konkretne odgovornosti, tudi finančne, da morajo prevzeti tisti z depoziti nad 100 tisoč evrov.

Nikakor pa ni dopustno glavnega bremena prevaliti na denarnice davkoplačevalcev, kar se je zgodilo v primeru teh dveh bank. In konec koncev, nekdo je danes rekel mislim, da iz Državljanske liste, da je to šolski primer, kako naj bi se banke reševale. Ali res? Ko se bo res zalomilo in če ta slaba banka ne bo zaživela, kaj podobnega v eni od večjih bank ali boste tudi tam pokrili vse vloge nad 100 tisoč evrov? In iz kje jih boste pokrili in kdo bo to plačal in doklej bo to mogoče. Torej, zakaj torej se ni naredilo tisto, kar bi vsak normalen gospodar naredil, da bi terjal odgovornost tudi od tistih, ki so najbolj odgovorni?

Se pravi, zahteval, da enak delež bremena kot ga prevzema država s pretvorbo tega deleža prevzamejo tudi ti, s temi depoziti in zakaj nikomur od lastnikov vodilnih članov nadzornih svetov teh zasebnih bank ni bilo zamrznjeno premoženje, dokler se postopki ne končajo zamrznjeno, v petek, 6. 9.? Zakaj proti nobenemu ne teče postopek, zaradi odgovornosti? Še več. Zakaj nekateri očitno nadaljujemo zasedbo teh visokih položajev v številnih drugih podjetjih in drugih pomembnih institucijah? Zakaj? Ali morebiti zaradi tega, ker gre za strukturo, ki izhaja iz tako kot je bilo rečeno, leve politične provinience, ker gre za pripadnike ali simpatizerje bivše Združene liste, Socialdemokratov, LDS-a, tudi nekatere nekdanje visoke politike. Eden izmed njih je nekaj časa sedel na tistem mestu, kot predsednik Državnega zbora. Takrat, pred 20-imi leti sicer ni bil težak nekaj milijonov evrov ali celo 10 milijonov evrov, danes je. Torej ali je temu tako zaradi tega, ker gre za te ljudi, ki so v zadnjih 20-ih letih, pazite, v zadnjih 20-ih, ne v zadnjih 50-ih ali pa 100 letih obogateli, katerih premoženje znaša ne nekaj sto tisoč ali nekaj milijonov, ampak več deset milijonov evrov. In očitno je en velik del tega premoženja tudi posledica takšnih ali drugačnih kolobarjenj in mahinacij s temi finančnimi zneski na način kot se je dogajal v bančnem sistemu v Republiki Sloveniji.

Če je bil ta postopek narejen zaradi tega, ker je bila Vlada Alenke Bratušek v skrbi za podjetja, ki so v portfelju teh bank, da bi delavci zaradi tega izgubili delo, potem bi bilo mogoče ta korak razumeti, če bi istočasno začasno zamrznilo vse to premoženje in vsi ti ne bi bili več lastniki teh podjetij. Potem bi bilo mogoče še razumeti, da gospodje, ki so sedaj lastniki Perutnine, Trima, ACH-ja in ne vem še česa, da bi se jim začasno to premoženje zamrznilo in da vidimo potem, ko se bodo bilance izčistile, komu potem na koncu še ostane. Tako kot je pa sedaj, da bodo vsi ostali lastniki tega premoženja, davkoplačevalci pa bodo plačali breme sanacije teh bank v višini preko milijarde evrov pa mislim, da ni prav in da je primer, kako ne bi smeli ravnati in s tem ne bomo povečali ne zaupanja ljudi v to državo in institucije pravne države in nezaupanja ljudi v naš bančni sistem. Na ta način, da bo veliko, tistim, ki so tudi v največji meri odgovorni za situacijo, ostalo vse in da bodo te banke reševane preko denarnic malih ljudi, malih varčevalcev, bi jaz rekel, da Vlada podpira na nek način bančni banditizem, o čemer je danes govoril kolega Šircelj. Sicer bi z mehanizmi, ki jih ima na voljo preprečila to nadaljnje kolobarjenje teh ljudi po upravah, nadzornih svetih in še čem posameznih inštitucij v tej državi.

Seveda je ta model tudi pričakovanje ljudi za naprej. Kjerkoli se bo zalomilo, kar sem že rekel, ljudje pričakujejo, da bo pristop enak in da bodo tudi v naslednjih primerih vloge vseh do neomejene višine varne. Pričakujejo pa to nekateri, ki so imeli bistveno manjše vloge, mogoče samo nekaj tisoč evrov, pa so jih v preteklih 20 letih zaradi stečaja banke Les, Elanove banke izgubili v celoti. Pričakujejo ta isti pristop danes tudi, recimo, varčevalci Hranilnice Sicura, pa ne gre za zneske do 100.000 evrov. Tam je šlo v glavnem za zneske do 10, 20.000 evrov. Vse so izgubili. Se pravi, ta isti pristop pričakujejo sedaj tudi za nazaj, kajti ta dva postopka sta se dogajala v isti državi, v istem sistemu. In ta model, ki je bil vpeljan tukaj je prav, če se gremo neko pravično državo, da se uveljavi tudi za te ljudi. Tam je kar nekaj osebnih zgodb. Ljudje so varčevali za starost, za vnuke, za šolanje, nekateri zato, da bi šli na operacije in tako naprej. V obeh bankah, ko govorite o odgovornosti oziroma v banki in hranilnici se noben postopek uveljavljanja odgovornosti ni zaključil na ta način, da bi odgovorni odgovarjali. V primeru Elana veste, da je sodnik pozabil napisati pravočasno sodbo. V primeru Hranilnice Sicura pa je že v postopku, ki se je vlekel toliko časa programirano, vse skupaj zastaralo. In odgovarja sedaj stečajni upravitelj, ampak ta ne bo prinesel tega denarja, ki je v tem Hranilnici Sicura izpuhtel. Če se to ne bo naredilo, potem bo prepričanje v javnosti še večje, da gre na nek način za sistemsko krajo v tej državi predvsem tistih, ki so del neke politične nomenklature in da te tudi ta vlada ščiti, vse ostale pa ne.

Mi smo v času druge Janševe vlade s strani Socialnih demokratov, predvsem vidnega predstavnika, takrat mislim, da je bil vodja poslanske skupine, gospoda Janka Vebra, sedaj predsednika parlamenta, poslušali zelo močne izjave o tem, da je bil program privatizacije državnih podjetij, ki ga je sprejela Janševa vlada, seveda ta, ki ste ga vi potem pozno spomladi letos sprejeli je bil bistveno slabši, ampak ta, ki ga je sprejela Janševa vlada, naj bi bil veleizdaja. Kako bi lahko s takimi socialdemokratskimi besedami ali pa s takim besednjakom kot je bil takrat uporabljen poimenovali reševanje bogatih lastnikov dveh bank v lasti tranzicijske levice iz denarnic malih ljudi? S tem mislim, socialdemokratskim besednjakom izpred nekaj mesecev. Je to veleizdaja slovenskega naroda?! Ali je mogoče to rop, kraja upokojencev, delavcev, kmetov, predvsem pa rop prihodnosti mladim, ki jim s takšnimi odločitvami jemljete njihovo prihodnost. Zaradi te in podobnih odločitev bodo namreč bogati še bogatejši, za mlade pa bo vedno manj služb.

Jaz verjamem, da bi marsikdo ob tej zadnji razpravi rekel, da gre za populizem, ampak mislim, da smo populizem najslabše vrste lahko spremljali v preteklem letu, ko ste več kot pol leta blokirali rešitve za boljše upravljanje državnega premoženje in ko ste več kot pol leta blokirali tako imenovano slabo banko, zaradi česar bodo zdaj davkoplačevalci plačevali še višje zneske, na eni strani za sanacijo teh bank in na drugi strani zaradi tega, ker je to upravljanje s tem državnim premoženjem še bistveno slabše in še bolj tovariško kot je bilo kdajkoli. In nenazadnje populizem te vlade, najslabše vrste lahko spremljamo danes, ravno na dan ko parlament razpravlja o resni problematiki, ki bo davkoplačevalce stala višjih davkov in višjih obremenitev v milijardnih zneskih, mlade pa oropala njihove prihodnosti, poteka policijska preiskava, ampak pazite – ne proti tistim, ki so v Novi Ljubljanski banki odobravali kredite, z imeni in podpisi so vsi navedeni, vse se ve, ki so vedeli v trenutkih ko so jih podpisovali, da ne bodo nikoli vrnjeni, policijska preiskava ne poteka proti tistim, ampak poteka proti predsedniku sedanje uprave gospodu Medju in proti predsedniku nadzornega sveta gospodu Arharju. Zanimivo. Jaz mislim, da ste vrhunski scenaristi, vendar tudi ovce se enkrat naveličajo, da se jih striže in verjamem, da se bo to zgodilo tudi v tej državi.

Torej, danes smo slišali s strani najbolj odgovornih, in tudi v preteklih dneh, da so banke v Sloveniji v slabem stanju in verjetno je en del tega slabega stanja tudi posledica neukrepanja v preteklosti, in velik del te odgovornosti, po moji oceni največji, nosi Pahorjeva vlada, v letu 2009 je bil ta problem na mizi, bil je transparenten, zaznan, tudi podkrepljen z vsemi izračuni in informacijami, in takrat bi bilo treba pristopiti k začetku reševanja tega problema. To, da je bila to napaka, je priznal celo vaš nekdanji predsednik in predsednik vlade gospod Pahor.

Mi smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke maja 2009 predlagali med paketom ukrepov za reševanje gospodarske situacije tudi ustanovitev tako imenovane slabe banke, pred štirimi leti torej, več kot štirimi leti in predlagali smo da se ta uveljavi ob polni odgovornosti članov uprav nadzornih svetov in seveda tudi lastnikov bank, tam kjer gre za zasebne banke. In ta sanacija bančnega sistema je draga, očitno bo še dražja, in v veliki meri zaradi tega, ker tega nismo naredili takrat, kajti tega procesa nismo začeli oziroma niste začeli v letu 2009, pa tudi zaradi tega, ker ste nekateri na populističen način v lanskem letu pol leta blokirali tako imenovano slabo banko. In tisto, kar se meni zdi zelo problematično, je tudi ta zaupnost podatkov, to mantro smo glede bančništva poslušali zadnjih 5, 10 let in tudi ta vlada želi očitno pod krinko zaupnosti zaščititi vse odgovorne za to stanje. Ni podatkov o tem kdo je dejansko dvigoval te višje zneske v teh dveh bankah v zadnjih mesecih, v zadnjih letih, ni podatkov o tem kdo in zakaj je odobraval posojila kakršna je odobraval in seveda očitno tudi nihče ne bo odgovarjal, nihče od tistih, ki naj bi odgovarjali ne bo odgovarjal za te rabote. Namesto, da bi jim zaplenili premoženje ali vsaj začasno zamrznili, jih nagrajujete z vedno novimi položaji.

Torej, če zaključim. Sanacija bančnega sistema v tej državi bo bistveno dražja, kot bi bilo treba, da bi bila, plačali pa jo bodo predvsem mali ljudje zaradi tega, ker očitno eni politični opciji ni v interesu, da bi se te stvari razčistile. To pa ji ni v interesu zaradi tega, ker očitno s tem ščiti ljudi, ki so tako ali drugače kapitalsko vpeti v ta omrežja.