Zvone Černač: "Tranzicija v dejansko demokracijo v Sloveniji ni uspela."

V Sloveniji vladajo oligarhične povezave, ki pravne norme in pravni okvir zlorabljajo za nedemokratično delovanje in s tem ustvarjajo pogoje za sistemsko korupcijo in kriminal. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljajo o stanju demokracije v državi. V razpravi je sodeloval poslanec SDS Zvone Černač. Njegovo razpravo objavljamo v nadaljevanju.ZVONE ČERNAČ: Slovenija je pred 22 leti postala samostojna država. Jugoslavija je bila takrat pred gospodarskim in političnim bankrotom in ni delovala kot pravno urejena država, v njej pa so se  hudo kršile človekove pravice.Tistega dne pred 22 leti je bila zvečer dostojanstveno sneta z droga zastava bivše totalitarne države, v kateri bi bilo prelite še več slovenske krvi, kot jo je bilo v osamosvojitveni vojni, če bi obveljala volja nekaterih takratnih političnih mirovnikov (med njimi je bil tudi takratni predsednik predsedstva Milan Kučan), ki so v najbolj ključnih dneh za obranitev in ohranitev slovenske suverenosti, podpisovali deklaracijo o Sloveniji brez oborožitve in vojske in ki so, kakšen absurd, pozneje zasedali in še danes zasedajo visoka politična vodilna mesta v samostojni slovenski državi; in pred 22 leti je bila svečano dvignjena zastava novo nastale samostojne slovenske države.Takrat smo menili, da smo s tem simbolnim dejanjem za vedno opravili z bivšo nedemokratično državo in metodami bivšega nedemokratičnega režima. Jugoslavija in njene nedemokratične metode z nedemokratičnim režimom vred, tako smo takrat mislili, je odšla na smetišče zgodovine. In tega dejstva, smo se tudi iskreno veselili. Ljudje, ne pa celotna politika. Že takrat so nekateri, tisti, ki so jih demokratični procesi presenetili, predvsem pa jih je presenetila enotnost slovenskega naroda, delovali s figo v žepu.  Od tistih, ki so večino življenja bili nosilci politične oblasti  v nedemokratičnem režimu, ni mogoče pričakovati resnične spreobrnitve. Takrat, pred 22 leti smo verjeli, da bomo sposobni tudi uresničevati nove demokratične pridobitve.Takrat smo verjeli, da se časi revolucionarnega sodstva ne morejo vrniti, verjeli smo, da smo s tem, ko smo v ustavo zapisali, da je Slovenija demokratična država, utemeljena na vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin in s tem, ko smo v ustavo in zakone zapisali ostale formalne določbe, ki govorijo o vzpostavitvi novega demokratičnega reda, o svobodni gospodarski pobudi in ostalih demokratičnih pravicah in svoboščinah, za vedno opravili z nedemokratičnimi postopki in miselnostjo, predvsem pa smo verjeli, da smo opravili z ikonografijo bivše države, ki je bila v času, ko smo iz nje izstopali na robu gospodarskega bankrota in na pragu državljanske vojne.    Očitno smo se ušteli.Očitno se tisti, ki so nam vladali pred letom ’90, niso sprijaznili z demokratičnimi spremembami. Slovenija je sicer v formalnem smislu uveljavila vse spremembe, ki jo postavljajo v skupino držav z demokratično ureditvijo, ni pa tega preskoka naredila v vsebinskem pogledu.   V Sloveniji ne le, da so se ohranili stari politični centri moči,  svoj položaj so še utrdili v posameznih sistemih in podsistemih: predvsem v sodstvu, gospodarstvu, izobraževalnem sistemu in medijih.Pod plaščem neodvisnosti in samostojnosti posameznih vej oblasti nam dejansko vladajo monopoli, ki jih nadzirajo isti ljudje, ki so oblast imeli pred vzpostavitvijo samostojne države oz. njihovi nasledniki, ki pa te oblasti niso dobili na volitvah, pač pa preko obvladovanja gospodarskih monopolov, monopolov v medijih, šolstvu, pravosodju in še kje.  Leta 1996 je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela Resolucijo št. 1096 o ukrepih za odpravo dediščine totalitarnih komunističnih sistemov. Posledice neuspele tranzicije iz komunizma v demokracijo so po mnenju Sveta Evrope lahko različne: “V najboljšem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. V najslabšem primeru pa bo posledica žametna obnovitev totalitarnega režima, če ne celo strmoglavljenje nastale demokracije.” Resolucija izpostavlja, da je dediščina nekdanjih komunističnih totalitarnih sistemov vprašanje, ki ga ni mogoče obravnavati na lahek način. Na institucionalni ravni ta dediščina vključuje čezmerno centralizacijo, birokratizacijo, monopolizacijo in čezmerno urejanje s predpisi, na ravni družbe pa sega do kolektivizma in konformizma, do slepe poslušnosti ter drugih načinov in oblik totalitarnih dejanj in konceptov. Pri nas so se torej predvidevanja in bojazni Sveta Evrope uresničila praktično v celoti.  Tranzicija v dejansko demokracijo v Sloveniji ni uspela.V Sloveniji vladajo oligarhične povezave, ki pravne norme in pravni okvir zlorabljajo za nedemokratično delovanje in s tem ustvarjajo pogoje za sistemsko korupcijo in kriminal.Če nek visok politik pokliče na državno banko in na podlagi tega posredovanja banka odobri kredit za  megalomanski projekt v višini preko 115 mio evrov, za katerega v trenutku odobritve ve, da ne bo nikoli vrnjen, nikomur pa se nič ne zgodi – ne bankirjem, ki so ta kredit odobrili, ne visokemu politiku, ki je to dejanje ne samo javno priznal, z njim se je celo javno pohvalil, pa gre za znan čas, kraj, način storitve dejanja s konkretno obljubo darila, ki je vredno preko 115 mio evrov, lahko govorimo o vladavini prava? Ali gre za organizirani kriminal? In kdo vlada v tem primeru: med seboj povezani oligarhi, ki v imenu nacionalnega interesa že vrsto let izčrpavajo državne banke in državna podjetja ali vladajo demokratične institucije ?Primerov je kolikor hočete. Verjetno bi bil seznam krajši, če bi navedel tiste, ki odstopajo od tega, da Sloveniji vladajo oligarhi in organizirani kriminal. Pa vseeno:• Za na stotine milijonov evrov posojil, ki so poniknila v nezavarovanih kreditih državnih bank, ni bil procesiran, kaj šele obsojen, še noben posameznik.
• Po indeksu korupcije v poslovnem svetu je Slovenija na vrhu lestvice, pred sosednjo Hrvaško.
• Naše pravosodje je neučinkovito, predrago, pravica za mnoge pride prepozno, proti drugim procesi zastarajo, izbranim pa so neupravičeno dosojene visoke odškodnine (npr. avtomobilske nalepke Mirage). 
• Tega pravosodja ni mogoče reformirati pod sedanjim vodstvom, saj Vrhovno sodišče in vrhovno tožilstvo vodita človeka, ki sta v prejšnjem režimu pri svojem delu v pravosodju kršila temeljne človekove pravice in za slabo delo pravosodja nočeta prevzeti nikakršne odgovornosti.
• Slovenija je postala pribežališče za balkansko narkomafijo in kriminalce z zvezami, obsojene v drugih evropskih državah. Za osumljence, ki so jih neposredno zalotili pri preprodaji ogromne količine mamil, dokazi iz drugih evropskih držav ne zadoščajo. Sodišče jih izpusti na prostost. Lahko bi rekli, da imamo namesto vladavine prava, vladavino ” Balkanskih bojevnikov ” .
• Na drugi strani sodišča obsojajo brez dokazov. Nedolžne. V primeru Fojkar so to zmoto bila pripravljena priznati šele po 11 letih, ko so človeku do konca uničila življenje.
• Predsednik SDS je bil na prvi stopnji obsojen, ker naj bi neznanega dne na neznan komunikacijski način prejel neznano obljubo nagrade za SDS. Brez dokazov. V procesu mrgoli cvetk, kot je tista, da naj bi se osumljeni sestali v hiši bivšega mariborskega župana, vidnega predstavnika Socialnih demokratov Borisa Soviča in to kljub temu, da Sovič nima hiše?!!!  Na drugi strani za konkretno obljubo darila pri nekdanjem evropskem poslancu SD, ki je bila posneta in dokazana, saj se je poslanec SD obvezal, da bo vložil oz. glasoval za predlog v zameno za 100.000 evrov, po več kot treh letih od javnega prikaza video posnetka njegovega ravnanja ni bila vložena niti obtožnica, kaj šele, da bi bil obsojen.V državah, kjer vlada demokracija, se taki primeri ne bi zgodili. Še več: v nekaterih pogledih je bila bivša nedemokratična država v zadnjih letih bolj demokratična, kot je Slovenija danes. Pred 25 leti si takratna oblast ni upala sprožiti sodnega procesa proti Janši, Borštnerju, Tasiću in Zavrlu zaradi domnevne izdaje državne skrivnosti pred civilnim sodiščem, umazano delo je opravila samo glede aretacij, sodni proces pa je prepustila vojaškemu tožilstvi in vojaškemu sodstvu in si s tem po pilatovsko umila roke.  Tranzicija v dejansko demokracijo v Sloveniji ni uspela. Nadaljevanje procesov po neuspeli tranziciji vodi v formalno obnovitev totalitarnega režima in v ohranitev oligarhije namesto demokracije, korupcije namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic – vse to pod krinko formalnih okvirjev demokracije.
Politika tako imenovanega »nacionalnega interesa«, pomešana s socialistično retoriko, je v dveh desetletjih vzpostavila sistem državnega lastništva in preobsežen državni aparat, ki z neučinkovitostjo in previsokimi stroški spodjeda slovensko gospodarstvo, ogroža prihodnost mlade generacije in temelje dolgoročne blaginje.Danes imamo na izbiro samo dve poti. Prva je ta, da se z ohranitvijo stanja sprijaznimo, druga pa je priznanje, da tranzicija v dejansko demokracijo ni uspela in da smo pred enakim problemom kot pred 23 leti ter poskrbimo za dokončno razgradnjo dediščine totalitarnega režima v skladu z Resolucijo Sveta Evrope št. 1096. Zaradi naše prihodnosti, predvsem pa zaradi prihodnosti tistih, ki prihajajo za nami. Danes lahko ugotovimo, da zavedanja o tem, kje dejansko smo,  pri politični večini v tem parlamentu žal ni. Vsi skupaj si zatiskamo oči pred realnostjo in mislimo, da se bo stanje uredilo samo po sebi. Ne bo se.Vlada zavrača sprejem priporočil, ki bi omogočila začetek potrebnih  celostnih reform ustavnih in zakonodajnih mehanizmov, ki bi omogočili nepristransko in neodvisno sojenje v razumnih rokih ter onemogočili zlorabo prava v politične ali druge neustavne namene in reform, ki bi omogočile odpravo monopolov na številnih področji, ki dušijo in onemogočajo naš razvoj .S tem pa vladajoča večina zavrača možnost za demokratičen spremembe in v celoti prevzema odgovornost za stanje v družbi in državi. Ker do razgradnje vladavine oligarhije ne bo prišlo, nam bodo še naprej vladale kriminalne združbe in korupcija.Priča bomo sicer nekaterim sodnim procesom, ki bodo z obsodbo tistih, ki jih oligarhija lahko žrtvuje, poskrbeli za zavarovanje najpomembnejših  oligarhov, katerih naloga je vzdrževanje monopolov tudi v bodoče. Prodan bo samo tisti del nepotrebnega državnega premoženja, ki ne bo bistveno ohromil pozicij tistih, ki dejansko vladajo.In mladi bodo živeli v še manj perspektivni državi. Namenjene jim bodo drobtinice iz raznih skladov, ne pa omogočena najboljša delovna mesta, na katerih bi lahko pokazali  svoje znanje in sposobnosti do katerih bi lahko prišli samo z razgradnjo državnih gospodarskih, bančnih in ostalih monopolov.Vendar se bo para v tem loncu nabirala. Prostora je danes še nekaj, vsak dan pa ga bo manj. Odgovornost za eksplozijo, ki bo prej ali slej, če bomo glavo tiščali v pesek,  nedvomno sledila, pa morate prevzeti tisti, ki se danes ne zavedate resnosti razmer. Ikonografija, ki smo jo gledali konec aprila v Stožicah, petje naj živi komunizem, ki smo ga imeli na ekranih priložnost poslušati tudi iz ust premierke Alenke Bratušek, ploskanje s strani najvišje slovenske državne oblastne elite tistim, ki so za naše težave krivili grdo Evropo z njenimi voditelji na čelu in vitje zastav države, ki je ni več, vse to našim mladim generacijam ne bo prav nič pomagalo. Z ukrepi te vlade bodo vsak dan bolj revni, ne le mladi, vsi bomo, razen posvečenih oligarhov, ki bodo ravno v imenu te ideologije še bolj obogateli, saj  jim bodo po rebalansu proračuna namenjena znatna nepovratna sredstva, ki jih bodo prejeli celo brez zavarovanja. Predlagana priporočila bom podprl, ker želim omogočiti začetek resničnih sprememb in s tem preprečiti, da bi do njih prišlo takrat, ko bo prepozno.