Zvone Černač: »Tja, do koder je potrebno iti, ne pelje nobena bližnjica.«

V nadaljevanju objavljamo pogovor z Zvonetom Černačem, podpredsednikom SDS in novoizvoljenim poslancem. Zvonko Černač – Zvone je bil rojen v Postojni. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani pravnik. Po zaključku šolanja na Pravni fakulteti v Ljubljani je pripravništvo in prve delovne izkušnje nabiral na sindikatih  v Ljubljani. Po prvih demokratičnih volitvah je postal član Izvršnega sveta občine Postojna, kjer je pokrival področje upravnih notranjih zadev. Iz upravnih vod se je podal v gospodarstvo oziroma na področje turizma. Bil je vodja splošne službe pri podjetju Postojnska jama, turizem, d.d., kasneje pa v.d. direktorja novo ustanovljenega javnega zavoda Kobilarna Lipica. Do izvolitve v Državni zbor leta 2004 je vodil Stanovanjski sklad občine Postojna. Za poslanca je bil tretjič izvoljen na predčasnih volitvah 2011. Je član občinskega sveta občine Postojna. V letih 2005 do 2011 je bil tudi podžupan občine Postojna. Zvone Černač je od leta 2009 dalje tudi podpredsednik Slovenske demokratske stranke. Je poročen. Z ženo in tremi otroci živi v Postojni.

Po izobrazbi ste pravnik. Ali je po vašem mnenju Slovenija pravna država in ali imamo na področju pravosodja še vrsto “otroških” bolezni?
Odgovor lahko iščemo pri tistih, ki spadajo med  500.000 t.i. »sodnih zaostankov« in leta in leta iščejo svojo pravico na različnih sodiščih. Niso redki primeri, da razsodbe ne dočakajo, ali pa jo dočakajo, pa je ni več mogoče izvršiti. Odgovor lahko iščemo pri tistih, ki bodo znali povedati, da je ta država sposobna preganjati »kurje tatove« in ji ni žal davkoplačevalskega denarja za te namene,  popolnoma neučinkovita pa je pri velikih kriminalcih.  Daleč smo torej od pravne države. Osnova za njeno vzpostavitev se začne pri elementarni pravičnosti. Ki je v tem, da je dobro nagrajeno in slabo kaznovano. 

V kampanji za predčasne volitve je SDS poudarjala koncept “pravičnosti za vse”. Zakaj menite, da se je pravičnost v slovenskem pravnem sistemu nekako izgubila?
Na eni strani zaradi hipernormiranosti družbe,  na drugi pa zaradi osebne nekompetentnosti tistih, ki pri odločanju slepo sledijo formalnim določbam, zanemarjajo pa splošne vrednote in načela.  

Kakšno je vaše mnenje o sodnih zaostankih in projektu Lukenda?
Sistem je hudo bolan. Tako bolan, da aspirin, niti kako močnejše zdravilo ne prime več.  Potreben je operativni poseg. Temeljit in brezkompromisen. Lukenda je močno zdravilo, vendar je z njim nemogoče zdraviti rakavo tkivo, ki je ušlo nadzoru. Torej: temeljita sprememba zakonodaje, poenostavitev postopkov,  dvig strokovnosti  v pravosodju , tudi dvig starostne meje za pridobitev sodniške »licence« in približno pol manj sodnikov, kot jih imamo danes.  Uveljavitev osebne, tudi materialne odgovornosti . Za tiste, ki svoje delo opravljajo dobro in v rokih boljše plačilo. In sodnih zaostankov ne bo več.

V preteklem mandatu je bilo na pomembna mesta v pravosodju imenovanih nekaj posameznikov,  katerih imenovanja so razdelila javnost, npr. Branko Masleša, Zvonko Fišer …  Kaj menite o tovrstnih imenovanjih?
Tisto, kar smo povedali takrat, ko smo tem politično oktroiranim nastavitvam nasprotovali: na ta mesta bi morali postaviti strokovno najboljše, neobremenjene s preteklostjo, takšne, ki si niso umazali rok v preteklosti. Niti pri Masleši, niti pri Fišerju, ti pogoji niso bili izpolnjeni.

V preteklem mandatu ste vodili Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Kako po vašem mnenju SOVA opravlja svojo vlogo in naloge v današnjem času?
SOVA je edini proračunski porabnik, ki mu je vlada lani povečala proračunska sredstva za preko en milijon evrov. Davkoplačevalce stane okrog 15 milijonov evrov letno. Kaj dobijo za ta denar? Več varnosti? Več informacij? Nič od tega. Velika verjetnost je, da se je v zadnjih letih »okrepila« s starimi preverjenimi kadri iz nekega drugega, nedemokratičniega obdobja. Sicer se ne bi vpletala in ukvarjala z zadevami, ki niso njena pristojnost, kar vse je grožnja demokratični ureditvi. Vemo, kaj se zgodi, ko odločitve legitimno izvoljenih oblasti, začno usmerjati tajne službe.    

Bili ste tudi član Komisije za nadzor javnih financ – kaj menite o slovenskih javnih financah? Se nam z vrtoglavo hitrostjo bliža grški scenarij?
Na petkovi nujni seji Odbora za finance, na kateri so guverner Banke Slovenije in ostali predstavniki bank predstavili resnost razmer v Sloveniji. Povedali so, da je interventni zakon le kaplja v morje, da bi morali na letni ravni porabo TAKOJ skrčiti za najmanj 400 milijonov evrov, vzpodbuditi investicije, takoj sprejeti ukrepe za ohranitev delovnih mest in številne druge konkretne odločitve. Seje so se udeležili tudi vsi predsedniki parlamentarnih strank, razen g. Jankovića, mandatarja,  ki je odsotnost opravičil zaradi službenih obveznosti. V istem času pa so ga mediji s Kučanom zalotili na kavi v slaščičarni Zvezda, kjer se je po pisanju medijev Janković tudi šalil z mladimi dekleti. Občutek je, da ga resnost razmer ne zanima preveč, da mu gre samo za položaj predsednika vlade, kar je slabo sporočilo za prihodnost naše države. 

 
Bili ste tudi podžupan občine Postojna. Katere so bistvene težave, s katerimi se srečujejo srednje velike občine in pri katerih bi lahko Vlada RS storila več za njihovo rešitev?
Politika, ki jo je vodila Janševa vlada v mandatu 2004 do 2008 glede lokalnih skupnosti, je bila pravilna in uspešna. Vsa lokalna okolja so v tistem obdobju napredovala. To politiko bi bilo potrebno nadaljevati.

Kako menite, da bi se lahko rešile težave, ki jih imajo občine s sprejemanjem občinskih prostorskih načrtov?
Z deregulacijo, odpravo nepotrebnih soglasij, poenostavitvami, spremembami pristojnosti, doslednim spoštovanjem rokov ter s povečanjem avtonomije lokalnih skupnosti na tem področju.  

Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Da zna poslušati, da zaznava probleme in zna poiskati rešitve zanje. Tisti, ki me osebno poznajo vedo, da sem človek dialoga in akcije. Tudi v politiki želim, da se njena uspešnost meri po rezultatih.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu v tem mandatu?
Težke gospodarske razmere narekujejo takojšnje ukrepanje. Zato bo potrebno čimprej sprejeti konkretne ukrepe za sanacijo javnih financ in zagon gospodarstva. Tudi sam želim temu področju dati konkreten prispevek.

Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo -v političnem smislu- leto 2011?
Presenetljiva ugotovitev, da je velik del volilnega telesa ponovno nasedel in volil na predčasnih volitvah iste, kot pred tremi leti. Torej tiste, ki so zaradi slabega vladanja izgubili zaupanje tega dela volivcev. Pri tem je bilo dovolj že to, da so se odeli v nov plašč.  

Živite v Postojni, ki je znana tudi po najmanj dveh turističnih biserih – Predjamskem gradu in Postojnski jami. Katero manj znano turistično destinacijo v vaši okolici bi svetovali obiskovalcem Postojne?
Vzpon na Nanos v sončnem jutru, kjer se bo pogled ustavil šele na morski gladini Tržaškega zaliva. Potem do petstoletne tise in njene pol mlajše sestre v Stranah ob cerkvi sv. Križa. Do Predjame. Sprehod skozi jamo pod Predjamskim gradom ali skozi Erazmov rov. Ogled kozolca Toplarja ( od spomladi do jeseni ) ob povratku proti Postojni in nato še Betalovega spodmola. Z avtom, peš ali s kolesom  do koče Mladike nad Postojno, potem do sv. Trojice. Skozi vas Trnje mimo Klenika in Zagorja do Šilentabra (Tabor nad Knežakom), ogled gotske cerkvice sv. Martina z nedavno obnovljenimi freskami. Še ogled podmornice v Parku vojaške zgodovine (in ostalega seveda) ter zaključek v kateri od lokalnih gostiln ali kmečkih turizmov.

Znani ste kot zelo delaven poslanec.  Kako preživite prosti čas, kolikor vam ga ob napornem urniku sploh ostane?
Ne vem, od kje tista prva ugotovitev. Je pa res, da sem slab v razporejanju časa. Kolikor ga ostane, ga preživim na sprehodih s psom in v družinskem krogu. Pa s prijatelji. Še vedno rad slišim tisto Šifrerjevo: »Za prijatelje, … si je treba čas v’zet, se poveselit in kdaj znat potrpet….«

Kaj je vaš moto?
Tja, do koder je potrebno iti, ne pelje nobena bližnjica.

Foto: SDS