Zvone Černač: »Potrebno je zagotoviti formalne okvire, da bo sanacija ujme tekla hitreje in v optimalnih okvirjih«

Na današnji izredni seji je državni zbor obravnaval predlog priporočila za čimprejšnjo odpravo posledic ledene ujme. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina SDS. V imenu predlagatelja je dopolnilno obrazložitev predstavil Zvone Černač.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
 
ZVONE ČERNAČ: Spoštovani vsi prisotni. Pred slabim mesecem dni oziroma pred dobrimi tremi tedni se je Slovenija soočila z eno najhujših naravnih nesreč v daljšem časovnem obdobju, nesporno pa je bila to najhujša in največja ledena ujma v naši državi doslej. Konec januarja, še bolj izrazito pa v začetku februarja, so v Sloveniji zavladale izredne vremenske razmere. V ponedeljek 3. februarja so se zaprle številne šole, vrtci in ostale institucije na območju celotne države oziroma pretežnem delu države. Tiste, ki so delovale so delovale v zaostrenih pogojih. Gospodarstvo je v teh dneh beležilo velik izpad proizvodnje, najbolj so bili prizadeti mali in srednji obrtniki, ki se tudi po postavitvi zasilne oskrbe z električno energijo v dneh, ki so sledili tej ujmi niso mogli priklapljati na preobremenjena električna omrežja oziroma na agregate, ki so oskrbovali gospodinjstva. Podobno glede posledic velja tudi za kmetijstvo. Številni gozdovi so popolnoma uničeni nekaj podobnega velja za številne trajne nasade sadovnjake in ostala kmetijska zemljišča. Po ocenah, ki so bile opravljene v preteklih dneh škoda samo v tem segmentu se pravi na področju kmetijstva presega 200 milijonov evrov. V preko 500.000 hektarjih gozdov je 40% površin uničenih. Poseg, ki ga bo terjala ta ledena ujma bo presegal večletni poseg in bo presegal 5 milijonov kubičnih metrov v tem in naslednjem letu. Najhujša posledica te naravne nesreče pa je bila motena oskrba električne energije, kar je bila tudi najbolj pereča težava na prizadetih območjih v Sloveniji. V posameznih dneh je bilo brez oskrbe z električno energijo preko 120.000 odjemalcev na različnih območjih elektrodistribucij. Še 12. februarja torej takrat, ko smo vlagali to zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora je bilo brez električne oskrbe nekaj 1.000 odjemalcev in to brez električne oskrbe iz omrežja, kakor tudi brez električne oskrbe preko agregatov. Na Odboru za infrastrukturo, ki je obravnaval prvo oceno škode na infrastrukturi 13. februarja torej dan po tistem, ko je bila vložena ta zahteva za sklic izredne seje, je minister pristojen za infrastrukturo oziroma za energetiko povedal, da je na 13. 2. še vedno bilo v pogonu 172 večjih agregatov. Po napovedih pristojnih bodo številni, ki so še danes oskrbovani z električno energijo iz agregatov od nje odvisni še nekaj mesecev. Posledice bi bile seveda še veliko hujše, če se ne bi takoj aktivirali številni posamezniki. Tudi pri tej naravni nesreči se je pokazalo, da so v Sloveniji največji kapital ali pa največje bogastvo ljudje. Zato seveda gre največje priznanje in zahvala številnim prostovoljcem predvsem pa gasilcem, vojakom, pripadnikom civilne zaščite pa tudi delavcem elektro in komunalnih podjetij ter vsem ostalim, ki so v tistih dneh nesebično priskočili na pomoč s svojim delom in nudenjem take in drugačne pomoči.
Kot vemo je Slovenija zaprosila tudi za pomoč iz sosednjih držav in v tej sanaciji razmer so sodelovali tudi številni pripadniki enot iz Avstrije, Slovaške, Nemčije in ostalih držav. Izjemni napori vseh posameznikov, ki so delovali, nekateri pa še vedno delujejo na terenu, pa seveda ne morejo odpraviti nastale škode. Če želimo, da bo sanacija hitra in učinkovita predvsem pa, če želimo, da se bo gospodarska infrastruktura, predvsem energetska in prometna, čim prej sanirala in vzpostavile normalne razmere, potem vseh ukrepov seveda ni mogoče sprejeti v okviru veljavne zakonodaje in v okviru obstoječih institucij. Vseh ukrepov ne morejo sprejeti župani, ne morejo sprejeti ministri in ne more sprejeti sama vlada, pač pa je potrebno določene ukrepe sprejeti tudi na ravni državnega zbora. In sicer preko interventne spremembe zakonodaje, ki naj omogoči čim hitrejšo odpravo posledic te naravne nesreče za vzpostavitev normalnih razmer. Vlada je v tistem obdobju po tej ujmi sprejela predvsem dva operativna ukrepa poleg nekih priporočil. Prvi je bil ukrep, ki je govoril o znižanju trošarin predvsem za dizelsko gorivo za agregat. In drugi ukrep je bil o sprostitvi 317.599 evrov iz rezerve za prvo pomoč v tej ledeni ujmi. Zdaj, v tem primeru gre seveda na škodo, ki presega več sto milijonov evrov za nek simboličen znesek, ki je mogoče poslal tudi napačen signal vsem tistim, ki so v tej nesreči utrpeli škodo in v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo potrebno v okviru tega interventnega zakona opredeliti konkretne številke, konkretne zneske, ki bodo omogočili sanacijo te škode.
Ob robu obiska poslanske skupine tukaj v Ljubljani, ki je bil v ponedeljek 3. 2., smo na vlado, pa tudi kasneje smo to storili, naslovili pričakovanje po tem, da bo sprejet interventni zakon, ki bi omogočal formalne podlage za učinkovito sanacijo škode. Do 12. 2. nekega konkretnega odziva s strani vlade ni bilo, zaradi tega smo tega dne vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri smo predvidevali, da bi obravnavali nabor sprejetih ukrepov, tistih, ki so že bili sprejeti in tistih, ki jih bo še potrebno sprejeti v prihodnje in predlog interventnega zakona, ki smo ga v glavnih usmeritvah tudi pripravili in predložili, priložili tej zahtevi za sklic izredne seje. V tej zahtevi smo predvsem izrazili pričakovanje, da bo vlada čim prej inventarizirala oziroma popisala stanje, predvsem na področju oskrbe z električno energijo in železniške infrastrukture ter na tej osnovi določila prioritete sanacije, kjer po našem vedenju, oziroma po naši oceni morata biti prioriteti dve.
Prva, sanacija in novogradnja energetske infrastrukture na območjih, kjer ni zagotovljena oskrba, elektro oskrba iz omrežja, torej na območjih, kjer se še zdaj uporabniki oskrbujejo iz večjih agregatov in obnova železniške infrastrukture na območjih, ki so glede pretovora strateškega interesa za Republiko Slovenijo, gre predvsem za 5. koridor, vemo, da je trasa Pivka-Borovnica, kar se elektrifikacije tiče v celoti uničena in je po našem mnenju ta del proge potrebno prioritetno obnoviti in vzpostaviti normalno stanje za normalen pretovor, predvsem tovornega prometa za potrebe Luke Koper.
Zakon, za katerega smo predlagali, da ga vlada posvoji in v najkrajšem času pošlje v sprejem po nujnem postopku, pa naj omogoči skrajšanje postopkov oddaje javnih naročil za nabor situacij, ki jih bo določila vlada in ob spoštovanju izbire najugodnejšega ponudnika. Podobno smo predlagali tudi glede služnosti in še nekateri drugi ukrepi, ki naj omogočijo hitro sanacijo. V tem okviru smo predlagali tudi finančne vire, poleg zavarovalnin še sredstva iz finančne perspektive, iz iztekajoče finančne perspektive 2007-2013, kjer bi do danes že lahko imeli znesek, ki ga bo mogoče uporabiti in preusmeriti za sanacijo te gospodarske infrastrukture, ki je poškodovana, potem znesek iz finančne perspektive 2014-2020, iz sredstev evropske pomoči ter s krediti evropske investicijske banke. Zdaj, v temu okviru tega nabora ukrepov in tega predloga zakona smo izhajali iz tega, da ne smemo ponoviti nekaterih napak iz preteklosti, ko so bili v nekaterih primerih sprejeti zakoni, katerih učinki so bili zaradi prezapletenih pravil igre dolgotrajni in niso doživeli tistih učinkov, kot bi jih, v kolikor bi bila pravila igre jasna, enostavna. Zaradi tega smo za ukrepe na tem področju predvideli pripravo programa odprave posledic ledene ujme, ki naj ga vlada sprejme najkasneje v roku 10 dni po sprejetju zakona in v katerem naj bi vlada določila vrsto in obseg obnove energetske, železniške, prometne in ostale infrastrukture, ki jo je potrebno obnoviti oziroma zgraditi na novo, določila vrsto infrastrukture in objektov, ki jih je treba zgraditi za preprečitev nadaljnje ogroženosti premoženja in ljudi zaradi posledic ledene ujme ali njene ponovitve. V tem programu odprave naj bi bila ocena višine sredstev po posameznih ukrepih odprave posledic ledene ujme na stvareh in po posameznih upravičencih v kmetijstvu, gospodarstvu, občinah ter na prometni in energetski infrastrukturi. Določena naj bi bila predvidena poraba sredstev v letih 2014 in 2015, določena naj bi bila območja, ki so najhuje prizadeta in ki potrebujejo prioritetno sanacijo, določen naj bi bil seznam upravičencev za povrnitev škode, nastale, zaradi posledic leden ujme in postopek dodelitve sredstev oziroma povračil škode. V temu programu smo predvideli, da bi morala biti prioriteta na tistih dveh segmentih, ki sem jih že prej omenil obnova energetske infrastrukture tam, kjer še ni zagotovljene normalne oskrbe iz elektro omrežja in obnova železniške infrastrukture na območju, ki je strateškega pomena za Republiko Slovenijo. V tem programu naj bi bili določeni nosilci izvedbe posameznik nalog in z njim naj bi bil seznanjen po sprejemu Državni zbor Republike Slovenije. Nadzora nad izvedbo smo predlagali, da izvaja družba v 100 % države DRI po načelu in house in po konkurenčnih cenah in določeno je bilo, da naj bi vlada najkasneje v 30-ih dneh od uveljavitve zakona odločila o uporabi teh sredstev v skladu s tem programom. Da bi bilo vse to mogoče, smo seveda predlagali, da se določene določbe zakonodaje spremenijo in sicer predvsem v tistem delu, kjer gre za vzpostavitev služnosti, predvidevali smo, da bi se ta vzpostavitev služnosti v primerih, kjer bi bilo to potrebno, zaradi vzpostavitve energetske infrastrukture oziroma drugih posegov na prometni infrastrukturi določila na nek prisilen način na podlagi seznama iz tega programa, se pravi za tiste ukrepe, ki bi bili navedeni v tem programu, bi bila ta služnost vzpostavljena, najkasneje v šestih mesecih po zaključeni obnovi oziroma gradnji pa bi bilo potrebno povrniti škodo lastnikom zemljišč, ki bi nastala z izvrševanjem služnosti iz tega zakona.
Glede javnega naročanja smo predlagali, da se uporabi postopek brez predhodne objave, za nabor teh investicij oziroma operacij, ki bi bile v tem programu in revizijski postopki naj bi bili kratki. Državna revizijska komisija naj bi v teh primerih odločala prioritetno najkasneje v treh dneh od prejema zahtevka. Predlagana je bila še poenostavitev določb glede prevoznice, potem oprostitev katastrskega dohodka, tam kjer gre za prizadeta zemljišča, odpis davka na nepremičnine, kjer gre za prizadeta zemljišča in gospodarske subjekte, ki so utrpeli večjo škodo in niso poslovali več dni. Spremenil naj bi se Zakon o financiranju občin v 21. členu na ta način, da bi se v državnem proračunu za občine, ki so bile najhuje prizadete in ki potrebujejo prioritetno sanacijo zagotovila dodatna sredstva za vso financiranje investicij v lokalno, javno infrastrukturo za odpravo posledic leden ujme. Spremenil naj bi se Zakon o gasilstvu na ta način, da bi se končno uredil status prostovoljnega gasilca in da bi se zagotovila prostovoljnim operativnim gasilcem financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja za vsak dan izvajanja javne gasilske službe in tudi dodatno pokojninsko zavarovanje.
To je bil na kratko ta okvir, za katerega smo predlagali, da ga vlada posvoji, dodela, dopolni in na tej osnovi pride ta Državni zbor z ustreznim zakonom. Odbor za infrastrukturo je to našo zahtevo obravnaval prejšnjo sredo, zaradi tega bi po našem mnenju to, kar danes obravnavam lahko obravnavali že prejšnji četrtek, je pa vlada prejšnji četrtek kot veste že sprejela predlog tako imenovanega interventnega zakona, ki ga je poslala v Državni zbor po nujnem postopku in ki ga bomo obravnavali jutri zjutraj na seji Odbora za infrastrukturo.
Tako, če na kratko povzamem namen predlagateljev Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je bil dosežen. Mi smo predvsem želeli spodbuditi vlado, da v teh razmerah, ko je pomembno, da se hitro ukrepa, čim prej zagotovi tiste formalne okvire, ki jih je potrebno zagotoviti, da bo lahko ta sanacija poškodovane infrastrukture in vsega ostalega, kar je potrebno tekla hitreje in v nekih optimalnih okvirjih. In da bodo tudi dane, tako Zavodu za gozdove kot vsem ostalim, ki bodo morali v prihodnjih mesecih in letih poskrbeti za sanacijo v gozdovih in za sanacijo ostalih kmetijskih zemljišč, ustrezne osnove za njihovo delovanje.
Ko smo pogledali vladni zakon, lahko rečem, da je to dobra osnova za jutrišnjo razpravo. Vidimo pa v njem eno veliko pomanjkljivost in to je operativnost. Če ta zakon ne bo spremenjen, v tistem delu, ko govori o operativnosti, o časovnici ukrepov, potem ne bo dober in ne bo pripomogel k temu, kar je bil naš namen. Zaradi tega vas že zdaj vabim, da ga jutri vsi skupaj na odboru z amandmaji dopolnimo. Hvala lepa.