Zvone Černač: »Nesreče ljudi povezujejo. Tako mora biti v tem primeru tudi v politiki.«
sreda, 12. 2. 2014»V preteklih dveh tednih se je Slovenija soočila z eno najhujših naravnih nesreč v daljšem časovnem obdobju, nesporno pa je to bila najhujša in največja ledena ujma doslej. Konec januarja, predvsem pa od ponedeljka 3.2. dalje so v Sloveniji zavladale izredne vremenske razmere. Najprej na Notranjskem, potem pa tudi na ostalih območjih. V ponedeljek, 3.2. so se zaprle številne šole, vrtci in ostale institucije na območju celotne države. Tiste, ki so delovale, pa so delovale v zaostrenih pogojih,« je uvodoma spomnil Zvone Černač. Poudaril je, da je gospodarstvo beležilo velik izpad proizvodnje, najbolj so bili prizadeti mali in srednji obrtniki, ki se tudi po vzpostavitvi zasilne oskrbe z električno energijo ne morejo priklapljati na preobremenjeno omrežje oz. agregate, ki oskrbujejo gospodinjstva.
»Podobno velja za kmetijstvo. Številni gozdovi so popolnoma uničeni,« je izpostavil poslanec SDS Černač. Nato je dejal, da je v dneh, ki so sledili, ledena ujma prizadela veliko večino Slovenije, saj skorajda ni območja v Sloveniji, ki ne bi bil prizadet.
»Ledena ujma je v navedenih občinah povzročila hude motnje z oskrbo električne energije, kar je bila poleg otežene prevoznosti nekaterih cest tudi najbolj pereča težava na navedenih območjih v Sloveniji,« je dejal Černač. Izpostavil je, da je bilo najhuje glede oskrbe z električno energijo na območju, ki ga pokrivata Elektro Primorska in Elektro Celje, kjer je bilo več desettisoč gospodinjstev brez električne energije, kljub izjemnemu naporu vseh, ki delujejo na področju elektro oskrbe. »Še danes nekaj tisoč gospodinjstev nima oskrbe z električno energijo ne iz omrežja, ne iz agregatov, številni pa so oskrbovani iz agregatov. Po napovedih pristojnih bodo številni odvisni od oskrbe z električno energijo preko agregatov še nekaj mesecev,« je še povedal poslanec SDS Černač. Po njegovih besedah bi bile posledice še hujše, če se ne bi aktivirali številni posamezniki. »Zato gre največje priznanje in zahvala številnim prostovoljcem, predvsem pa gasilcem, pa tudi delavcem elektro in komunalnih podjetij ter vsem ostalim, ki so nesebično priskočili na pomoč s svojim delom in nudenjem take ali drugačne pomoči,« je dejal poslanec SDS Zvone Černač.
Po njegovih besedah pa vendar tudi izjemni napori vseh posameznikov, ki so sodelovali in sodelujejo na terenu, ne morejo odpraviti nastale škode. »Če želimo, da bo sanacija hitra in učinkovita, potem vseh ukrepov ne morejo sprejeti samo župani, ministrstva in vlada, pač pa tudi državni zbor z interventno spremembo zakonodaje, ki naj omogoči čim hitrejšo odpravo posledic za vzpostavitev normalnih razmer,« je poudaril Černač.
»Nesreče ljudi povezujejo. Tako mora biti v tem primeru tudi v politiki,« je dejal poslanec SDS in spomnil na to, da smo v poslanski skupini SDS na vlado že pred tednom dni naslovili zahtevo oziroma predlog po sprejemu interventnega zakona, ki bi omogočil formalne podlage za učinkovito sanacijo škode.
»Pri tem predlagamo, da ne ponovimo napak iz preteklosti, ko so se postopki z interventnimi zakoni zbirokratizirali, odprava posledic pa podaljševala,« je dejal in dodal, da je namen interventnega zakona hitra in učinkovita sanacija.
»Ker odziva vlade ni bilo, vlagamo zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bi obravnavali nabor sprejetih ukrepov in predlog interventnega zakona, ki smo ga v glavnih usmeritvah tudi pripravili in ki naj služi vladi za pripravo končnega besedila zakona,« je povedal poslanec SDS.
Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo vlada čimprej inventarizirala oz. popisala stanje, predvsem na področju oskrbe z električno energijo in železniške infrastrukture in na tej podlagi določila prioritetne sanacije, kjer sta prioriteti sanacija in novogradnja energetske infrastrukture na območjih, kjer ni zagotovljene elektro-oskrbe iz omrežja ter obnova železniške infrastrukture na območjih, ki so glede pretovora strateškega interesa za Republiko Slovenijo,« je dejal Černač.
»Zakon, za katerega predlagamo, da ga vlada posvoji in v najkrajšem času pošlje v sprejem po nujnem postopku, pa naj omogoči skrajšanje postopkov oddaje javnih naročil za nabor situacij, ki jih bo določila vlada in ob spoštovanju izbire najugodnejšega ponudnika,« je povedal poslanec SDS. Ob tem je dejal, da bi veljalo podobno urediti glede služnosti, kjer jih je potrebno ustanoviti na novo za sanacijo elektro omrežja.
»Predlagamo, da se sredstva za odpravo posledic ledene ujme zagotovijo iz zavarovalnin. V delu, ki presega povračila iz zavarovalnin pa v proračunu Republike Slovenije, s prerazporeditvijo sredstev iz iztekajoče se EU finančne perspektive, pa tudi iz EU finančne perspektive 2014 – 2020, iz sredstev evropske pomoči ter s krediti Evropske investicijske banke,« je dejal poslanec SDS. V nadaljevanju je podrobneje spregovoril o predlogih, ki smo jih v poslanski skupini SDS zapisali v interventnem zakonu.
Poslanec SDS Robert Hrovat pa je dejal, da izjemni napori vseh posameznikov, ki so sodelovali in še sodelujejo na terenu, ne morejo prekriti dejstva, da so bili dosedanji ukrepi vlade nezadostni, prepozni in neceloviti. »Danes zato vlagamo kar nekaj predlogov in sklic izredne seje,« je dejal Hrovat. Izpostavil je, da smo Ministrstvu za kmetijstvo in okolje predlagali, da pripravi rebalans proračuna tako, da bodo zagotovljena sredstva za obnovo gozdnih cest in sanacijo gozdov. »Še kako smo imeli prav, ko smo pred dvema mesecema predlagali novelo zakona o gozdovih, kjer smo poenostavljali zadeve, in kjer lastniki gozdov, ki bi prevažali les za lastno uporabo, ne bi potrebovali prevoznice. Velika škoda je, da ni bilo posluha, ker sedaj ta trenutek ne bi imeli nobenih težav,« je dejal poslanec SDS Hrovat. Povedal je še, da po sedaj veljavnem zakonu, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, vsak lastnik gozda potrebuje prevoznico za prevoz lesa in da so kazni izjemno visoke. »Zato predlagamo, da se 24. člen zakona o gozdovih spremeni tako, da za prevoz lesa lastnik potrebuje le listino o prevozu, da se kazni znižajo in da se odpravi prevoznica za prevoz lesa za lastne potrebe,« je dejal poslanec SDS Hrovat. »Zdaj je čas, da se pripravi operativni program prestrukturiranja razvoja lesne industrije,« je še menil Hrovat. Izpostavil je tudi na nevarnost pri spravilu poškodovanega lesa.
»Predlagamo tudi razmislek glede spremembe zakona o gasilstvu in sistema pomoči ob nesreči, vključujoč vojsko, gasilce, civilno zaščito in ostale strukture. Nedavna naravna nesreča je pokazala, da je treba sistem izboljšati,« je bil jasen Hrovat. Pri tem je dodal, da mora biti cilj čim hitrejša operativnost vseh, ki lahko pripomorejo k odpravi posledic. »Priča smo bili tudi težavam gasilcem, ki jih delodajalci niso pustili na intervencije, zato predlagamo, da se sprememba zakona o gasilstvu spremeni na način, da se stimulira zaposlovanje operativnih prostovoljnih gasilcev tako, da se delodajalcu znižajo zavarovalne premije in da imajo davčne olajšave,« je povedal Hrovat. S spremembami zakona predlagamo tudi financiranje dodatnega zdravstvenega zavarovanja in za vsak dan izvajanja javne gasilske službe tudi dodatno pokojninsko zavarovanje za operativnega prostovoljnega gasilca.
»Zdaj ni čas za cincanje in politično obračun, ponujamo pomoč vladi in ljudem, ki so utrpeli škodo po tej naravni katastrofi,« je zaključil Hrovat.
Zahteva za sklic izredne seje in predlog interventnega zakona se nahajata v priponki.
