Zvone Černač: Moja naloga bo, da počrpamo vsa kohezijska sredstva in se pripravimo na novo finančno perspektivo

Kandidat za kohezijskega ministra Zvone Černač je danes na odboru za zadeve Evropske unije in odboru za gospodarstvo predstavil svoj načrt dela na področju kohezijske politike in črpanja evropskih sredstev.

Černač je uvodoma spomnil, da bo, v primeru potrditve, že peti kohezijski minister v letu in pol, »kar zagotovo ni najboljša popotnica, predvsem ob upoštevanju izzivov sedanje in bodoče finančne perspektive«. Kljub temu kandidat verjame v svoje uspešno delo v prihodnje: »Pri svojem delu bom zasledoval dva ključna cilja. Prvič – uspešno zaključiti sedanjo finančno perspektivo in do konca leta pripraviti vse podlage za to, da bomo do leta 2023 lahko počrpali vsa finančna sredstva sedanje perspektive, in drugič – pravočasno pripraviti podlage za novo finančno perspektivo za obdobje 2021 – 2027, zagotoviti enakomernejše črpanje po letih, predvsem pa zagotoviti financiranje projektov, ki bodo pripomogli k reševanju razvojnih razlik med posameznimi območji v Sloveniji«. Ob tem opozarja, da bo Slovenija v prihodnji perspektivi deležna nižjih sredstev. Černač meni, da je Šarčeva vlada v Bruselj pošiljala napačne signale, o čemer priča neudeležba bivšega predsednika vlade na srečanju premierjev na Portugalskem, kjer so se voditelji držav zavzemali za večji obseg kohezijskih sredstev. Kljub temu Černač goji zmerni optimizem, »saj sta bili obe Janševi vladi pri pogajanjih za del bruseljskega kolača uspešni, v letu 2006 je bil izpogajan rekorden finančni okvir za našo državo«. Prav tako poudarja, da je druga Janševa vlada že v svojem odhodu leta 2013 še v zadnjem trenutku pridobila dodatnih 500 milijonov evrov sredstev.

Tudi v primeru naslednje finančne perspektive gojim zmerni optimizem zahvaljujoč nastopu nove vlade. Kompetence in teža novega predsednika vlade Janeza Janše v evropskem prostoru sta po moji oceni glavna razloga, da se bo končno pogajalsko izhodišče uspelo izboljšati v naš prid.

Ob tem še dodaja, da bo veliko vlogo odigrala politična kompatibilnost, saj okoljski minister mag. Andrej Vizjak in finančni minister mag. Andrej Šircelj, od katerih bo odvisno tudi delo Službe vlade za razvoj in kohezijo (SVRK), prihajata iz politične skupine SDS, zato Černač verjame v dobro sodelovanje, »prav tako pa bom kot kohezijski minister užival podporo predsednika vlade, kar je v Šarčevi vladi manjkalo«.

Kandidat za ministra obljublja, da bo podrobno preučil trenutno stanje na področju kohezije in na podlagi tega ugotovil ključne težave ter predlagal načine reševanja. »Stanje, ki ga imamo danes na mizi, ni dobro. Je precej slabše kot v obdobju prejšnje finančne perspektive 2007 – 2013,« pravi Černač, ki je spomnil, da se v primeru kohezijskih sredstev poslanci nikoli niso delili na opozicijo in koalicijo, zato pričakuje, da tako ostane tudi v prihodnje. Ugotavlja, da je trenutno ogroženih okoli 10 % sredstev, kar predstavlja približno 300 milijonov evrov.

10 % kohezijskih sredstev predstavlja 6000 postelj v domovih za starejše. Niti ena ne sme in ne bo izgubljena. Počrpati moramo vsa sredstva do zadnjega centa.

Spomnil je tudi na realizacijo po posameznih ministrstvih za zadnja dva meseca. »Te številke so zaskrbljujoče,« je ocenil. Na področju kohezijske politike, kjer je bilo predvidenih 671 milijonov, je bilo do konca februarja realiziranih le 15,5 milijonov. Na Ministrstvu za infrastrukturo je bil realiziran 1 % vseh sredstev, za okolje in prostor le 2,8 milijona od predvidenih 96 milijonov evrov. »Sprejeti bo treba ukrepe, da se te težave v sodelovanju z ministrstvi odpravijo«, dodaja Černač, ki izpostavlja tudi dejstvo, da smo v trenutni perspektivi črpali le 150 milijonov evrov letno, zato bo do leta 2023 treba črpati 500 milijonov na leto, če želimo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva.

Skrbijo ga poročila SVRK-a, kjer je zapisano, da je na nivoju Evropske komisije še vedno odprta možnost začasne zaustavitve plačil za operativni program evropske kohezijske politike. Ob tem obljublja bolj vsebinska poročila SVRK-a, iz katerih bo razvidno, katere težave so bile odpravljene in kakšne so ambicije za naprej.Kot kohezijski minister Černač napoveduje redne sestanke z vsemi ministri dvakrat mesečno, kjer bodo izpostavili zaostanke in opredelili določene ukrepe in časovne roke. Prav tako si želi mesečnega poročanja vladi o stanju in napredku na področju kohezije, obljublja pa tudi sprejemanje odločitev za odpravljanje formalnih ovir in zapletov: »SVRK mora imeti večjo svetovalno vlogo in hitrejšo odzivnost, s čimer bo v pomoč vsem interesentom koriščenja evropskih sredstev«.

Dotaknil se je tudi informacijskega sistema: »Čeprav je Šarec na eno od poslanskih vprašanj odgovoril, da so težave informacijskega sistema odpravljene, je Alenka Bratušek dejala, da je informacijski sistem urejen, a ne odlično«. »Informacije s terena pričajo o tem, da stvari ne delujejo tako, kot bi morale. Gre za tehnično vprašanje, ki se odpravlja predolgo, zaradi česar je bilo konec leta 2018 pod vprašanjem 150 milijonov evrov,« opozarja Černač, ki se bo zavzemal za ureditev sistema do te mere, da bo le-ta nemoteno deloval od začetka naslednje finančne perspektive, torej 1. januarja 2021.

Kandidat za ministra zagovarja sprejetje dveh operativnih programov, do katerih mora priti čim prej, »na tak način bomo pomagali reševati razvojne razlike med regijami«. Po njegovih besedah lahko premostimo razvojne razlike le z gospodarno obravnavo sredstev. 

Naša hiba iz preteklosti ni bila le, da smo imeli težave s črpanjem sredstev predvsem v prvih letih finančnih perspektiv, temveč da nismo znali zagotoviti projektov, ki pomenijo dodano vrednost za ljudi, posledično pa tudi za državo.

Naslednja finančna perspektiva predvideva manj sredstev za zahodno Slovenijo, kamor spada Ljubljana, kljub temu pa nekateri drugi zahodni predeli niso na stopnji razvitosti prestolnice, »zato moramo za te predele zagotoviti sredstva v okviru kohezijskega sklada, ki ni vezan na posamezno regijo«. Černač zagovarja decentralizacijo SVRK-a, s čimer bi se posamezne naloge začele izvajati na nivoju razvojnih regij.

Kandidat za ministra je zaključil, da verjame, da bo ob podpori ostalih poslank in poslancev možno urediti področje kohezije na način, ki bo omogočal črpanje vseh sredstev v obstoječi perspektivi in hkrati ustvaril pogoje za uspešno črpanje v naslednji. Podal je primer uspešne poenostavitve postopkov za črpanje evropskih sredstev, ko je leta 2012 kot takratni infrastrukturni minister ob pomoči sodelavcev v treh mesecih zagotovil sredstva za sanacijo več kot 200 javnih zgradb.