Zvone Černač: "Je bila obsodilna sodba glede Janeza Janše napisana že pred izvajanjem dokazov na sodišču?"

V vsaki normalni pravni državi takega procesa ne bi bilo. Ne bi ga smelo biti. V normalni pravni državi namreč obstajajo mehanizmi, ki preprečujejo obtoževanje in sojenje brez dokazov. V teh dneh bomo priča zaključku nadaljevanke Patria. Na prvi stopnji se bo na okrajnem sodišču po več kot 60 obravnavah zaključil postopek v katerem je bil nekdanji predsednik vlade g. Janša obtožen, da je neugotovljenega dne,  na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način sprejel obljubo darila. In to ne zase, ampak za tretje, ki tudi niso znani. Absurdnost obtožb je bila v procesu s strani tožilca še nadgrajena. Vse skupaj naj bi se zgodilo na neugotovljen komunikacijski način.

Tudi po 60 obravnavah ni bil predstavljen niti en sam dokaz. Ob zaključku procesa ostajajo enake, nedokazane obtožbe, kot takrat, ko je bila afera pred parlamentarnimi volitvami 2008 sprožena. Proces je po vsebini in načinu vodenja tipičen politični proces, kot smo jih poznali v totalitarnih režimih. Ko so posameznike skrajšali za glavo, še danes pa smo priča sodbam Vrhovnega sodišča, ki po 60 in več letih te sodbe odpravljajo. Ravno lani spomladi je bila izdana sodba Vrhovnega sodišča, ki odpravlja sodbo bivšega režima po kateri je bil nekdo obsojen brez kakršnihkoli dokazov, ob podobnih ali skoraj identičnih podmenah kot v procesu, ki teče proti g. Janši. 

Se bo po več kot 60 letih ponovila človeška in pravna sramota? In to v demokratični državi? Proces Patria namreč poteka tako dolgo samo zato, da se s potekom samim in časom trajanja v javnosti ustvari percepcija o zahtevnosti dokazovanja. Glede na videno, bi lahko bil zaključen po eni ali dveh obravnavah.

V vsaki normalni pravni državi takega procesa ne bi bilo. Ne bi ga smelo biti. V normalni pravni državi obstajajo mehanizmi, ki preprečujejo obtoževanje in sojenje brez dokazov. In kljub temu se ne morem znebiti občutka, da je bila obsodilna sodba glede Janeza Janše že napisana. Pred začetkom izvajanja dokazov na sodišču. Dokazov, ki jih ni in tega tožilec niti ne skriva. Z besedo samo ni javnosti pojasnil česa konkretno je Janša pravzaprav obtožen? Kakšno naj bi bilo to darilo, katerega obljubo naj bi za druge sprejel neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen komunikacijski način?

V  mandatu 2004 do 2008 sem vodil preiskovalno komisijo glede nakupov vozil 6×6 in ostale oborožitvene tehnike ter glede odgovornosti za razorožitev Teritorialne obrambe 15. maja 1990. Državni zbor je poleti 2008 sprejel  poročilo komisije, ki govori o tem, da leži največja odgovornost za razorožitev nekdanje teritorialne obrambe v maju 1990 na takratnem predsedstvu RS, ki ga je vodil Milan Kučan in da se je oborožitvena tehnika v obdobju vladavin LDSa kupovala z neposrednimi naročili, brez javnih razpisov, za ceno, ki je bila z dodatki k pogodbam več kot podvojena, tudi potrojen. Ugotovljeno je bilo, da zbrani dokazi kažejo na to, da je šlo tudi za sume kaznivih dejanj.

Kljub temu, da je bilo poročilo poslano tožilstvu, do danes ni bil sprožen noben postopek. Pa gre za konkretna, določljiva dejanja, znano je, kdaj so se zgodila, kje, na kakšen način in med katerimi akterji. V  primeru Patria pa smo priča obtožbam in procesiranju nedolžnih in to brez dokazov in opustitve obtožb tistih, ki so denar od  Patrie dokazano prejeli.Zakaj se torej to dogaja?Prvič zato, ker je priviligirani državni dobavitelj, Sistemska tehnika oz. njen lastnik, takratni Viator & Vector izgubil posel z osemkolesniki, ki ga je imel brez javnega razpisa zagotovljenega zaradi podpisanega pisma o nameri o dobavi osemkolesnikov, ki ga je podpisal v času Ropove vlade tik pred volitvami leta 2004. 

In drugič zato, da bi režim zavaroval tiste, ki pa so se pri poslu očitno dejansko okoristili.

Kaj ima nek slikar za svetovati pri nakupu oborožitvene opreme? Dobi pol miliona evrov, vsi to vedo, proces proti njemu pa bo očitno voden tako, da bo  zastaral.

V primeru slikarja je znano vse: tako dan, kraj in način prejema, ne obljube darila, pač pa konkretnih sredstev. In kljub temu doslej ni sedel na 60 obravnavah, namesto njega pa teče popolnoma politični proces, brez vsakršnih dokazov. Zakaj? Zato, ker je prva Janševa vlada prekinila z dotedanjo netransparentno prakso nabav oborožitvene tehnike. Za Patrie je bil namreč objavljen mednarodni tender.

S tem pa je postalo brezpredmetno Pismo o nameri z dne 20.8.2004 med MORS in Viator&Vektorjem za dobavo osemkolesnikov Krpan. Dober mesec pred parlamentarnimi volitvami je takratna Ropova Vlada želela brez razpisa, brez preverbe cene, tehničnih karakteristik in ostalega zagotoviti posel z osemkolesniki strankarskemu kolegu, ki je bil takrat lasnik Viator & Vektorja in Sistemske tehnike, katere državni delež je dobro leto pred tem za bagatelno ceno kupil od države.

MORS pod vodstvom ministra Erjavca pa je v letu 2005 objavil mednarodni javni razpis, petim interesentom poslal tender, dobil dve ponudbi in izbral najugodnejšega ponudnika, ki je bil najugodnejši po vseh kriterijih. Po ceni je bila v posameznih elementih 12 do 18% nižja od Krpana, v protidobavah, po kvaliteti izdelka in tako naprej.

Če Janševa vlada ne bi prekinila s prejšnjo prakso, potem bi Slovenska vojska danes imela osemkolesnike Krpane, zanje bi plačala približno 50 milijonov evrov več, kot je znašala ponudba Patrie, nekateri tajkuni bi bili še bolj bogati kot so, zoper Janeza Janšo pa se gotovo ne bi vodil noben proces. Vsi skupaj pa bi bili del velike mafijske družine. Si take države res želimo?  Slovenija je že nekaj časa samo formalno pravna država. Preprodajalci mamil, ki so jim dejanja nedvoumno dokazana, odkorakajo na prostost, obtoženo, ki bi morala pred mesecem ali dvemi nastopiti prestajanje zaporne kazni, vtaknejo v nezakoniti pripor, druga dva obtožena v isti zadevi sodišče na prestajanje kazni pozove šele po javnem revoltu zaradi prve zadeve, gostilničarja, ki je v prijavi gostov napačno izpisal šumnike oglobijo za 4.000 evrov in skoraj dve leti na preko 60 obravnavah sodijo posamezniku, glede katerega ni niti elementarne kvantifikacije kaznivega dejanja.

Slabši smo kot  pred 25 leti.

Takratni vojaški tožilec bivše JLA in države, ki nas je nekaj let kasneje napadla, je na procesu proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu zaradi domnevne izdaje vojaške tajnosti postregel vsaj z namišljenimi dokazi, tožilec Ferlinc, ki je tožilec naše samostojne države, ni storil niti tega.

Namesto, da bi se častno umaknil, priznal, da za obtožbo nima nobenih dokazov, na njej ne samo vztraja, pač pa predlaga kazen, ki je niso bili deležni niti tisti, ki so jim bila dokazana huda kazniva dejanja.

In sodišče? Oziroma sodnica posameznica? Če bi sodbo narekovalo pravo in pravičnost, potem dvoma ni.  V pravnih državah sodbe narekuje pravo in pravičnost, kaj pa v Sloveniji?