Poslanke in poslanci so na 21. izredni seji Državnega zbora obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki. Stališče glede omenjenega predloga je na seji predstavil poslanec SDS Zvone Černač.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.
ZVONE ČERNAČ (PS SDS): Danes smo slišali že večkrat, a je prav, da ponovimo ponovno, ker nekateri tega ne želite ali nočete slišati: V Sloveniji ima po Ustavi oblast ljudstvo. Izvršuje jo neposredno in posredno z volitvami. Posredno na volitvah poslancev, predsednika republike, predstavnikov lokalnih oblasti (županov in občinskih svetov). Pri neposrednem izvrševanju oblasti pa je gotovo eden izmed najpomembnejših načinov - naknadni zakonodajni referendum.
Vendar tudi, ko ljudstvo oblast izvršuje posredno in mandat za njeno izvajanje podeli izvoljenim predstavnikom, ta oblast ni neomejena. Ko pride do odstopanja med ravnanji oblasti in pričakovanjem ljudi, je edini mehanizem za odpravo slabih in škodljivih odločitev ta, da ljudstvo vzame oblast neposredno v svoje roke in v konkretnem primeru o sprejetih zakonih, ki so za ljudi slabi in škodljivi, odloča na referendumu.
Vsi trije zakoni glede katerih bodo danes razpisani referendumi so, vsak na svoj način, škodljivi in slabi za ljudi. Siromašijo ljudi, siromašijo Slovenijo, tanjšajo denarnice vsem, omejujejo možnost sodelovanja pri upravljanju javnega zavoda, ki ga vsi preko elektro priključka vsak mesec financiramo.
Ostala dva zakona pa tanjšata denarnice ljudi, prvi preko širjenja birokratskega aparata in to kljub temu, da so že v sami vladajoči koaliciji nekateri spremenili mnenje o tem, da je to smotrno in smiselno.
Zakon o dolgotrajni oskrbi pa bi s 1. januarjem prihodnje leto izboljšal socialni in materialni položaj vseh, ki potrebujejo pomoč – tako v domovih za starejše in drugih oblikah institucionalnega varstva, kot položaj tistih, ki potrebujejo pomoč na domu, saj bi jih finančno bistveno razbremenil in postavil sistemske okvire za izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Ljudstvo, volivke in volivci, zbranih je bilo preko 157 tisoč podpisov za vse tri referendume, so torej ocenili, da vladajoča Golobova koalicija za sprejem odločitev o katerih bomo odločali na referendumu, ni dobila mandata na aprilskih volitvah.
Vladajoče stranke govorijo o zlorabi referenduma s strani Slovenske demokratske stranke. Neposredno odločanje je temelj naše ustavne ureditve. Te pravice ni mogoče zlorabiti. O zlorabi lahko govorijo samo tisti, ki so pozabili, da so izvoljeni s strani ljudstva in da jim je ljudstvo samo za določen čas zaupalo oblast . Predlagatelji referenduma so ljudje. Volivke in volivci. V konkretnem primeru več kot 52.000 volivk in volivcev.
Smo pa v preteklih dveh letih spremljali zlorabo posvetovalnega referenduma s strani ene od vladajočih stran. Tiste, ki se je za las prebila v parlament na aprilskih volitvah. Večkrat. Najbolj transparentno se je ta zloraba pokazala spomladi letos, ko je Levica vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma glede dohodnine in s tem povzročila zamik sprejetja zakona, ki pomeni zvišanje plač. In to za vse. Ko pa smo v SDS napovedali podporo takemu referendumu, so zahtevo umaknili.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet decembra lani. Določil je relativno dolg rok do prvega koraka uveljavitve, uporabljati se naj bi začel čez dobra dva meseca, s 1. januarjem 2023 . Zakon je določal vmesne aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti v tem letu zato, da ga bo mogoče uresničevati.
Od devetih podzakonskih aktov jih je bilo osem sprejetih v času prejšnje vlade. Za devetega je odgovorna sedanja oblast. Zakon velja. Gre za Pravilnik o minimalnih prostorskih, tehničnih in varnostnih pogojih, obsegu posteljnih zmogljivosti in ceni standardne nastanitve ter prehrane pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe v instituciji v javni mreži dolgotrajne oskrbe.
Zakon določa ostale aktivnosti, nosilce in roke do katerih morajo biti izvedene. Največjo odgovornost nosi ZZZS, kjer so nekateri roki za izvedbo aktivnosti potekli že 30. junija letos, drugi 30. septembra letos, za določene naloge potečejo v kratkem 30. oktobra.
Zagotovljeno je financiranje dolgotrajne oskrbe. Delno iz proračuna, delno s prenosi dela sredstev iz zdravstvene in pokojninske blagajne za ta namen, kar je določeno v 48., 127. in ostalih členih zakona. Za dolgoročno stabilnost delovanja sistema pa je predviden poseben vir, obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, kjer je skrajni rok za uvedbo 30. 6. 2025.
Zakon je bil sprejet po dolgih, dolgih letih usklajevanj, desetinah variant, po tistem, ko smo bili s strani številnih mednarodnih institucij opozorjeni, da smo ena redkih držav, ki tega področja nima urejenega na ustrezen.
Iz tega razloga je bila uveljavitev tega zakona eden od t.i. mejnikov za dostopanje do nepovratnih evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer je Slovenija upravičena do približno milijarde in pol evrov nepovratnih sredstev. Uveljavitev zakona, ne samo sprejem zakona, ampak uveljavitev, se pravi izvajanje tega zakona v praksi.
Golobova koalicija, stranke Svoboda, Socialni demokrati in Levica pa ste letos julija sprejeli zakon, ki to uveljavitev izničuje oziroma jo zamika za najmanj leto dni češ, da zakona ni mogoče izvajati. Pavšalna ugotovitev, brez argumentov oz. z argumenti, ki to niso: da ni pravilnikov, da ni sredstev itn., kar je bilo vse dokazano demantirano.
.@ZCernac: Stranke Svoboda, Socialni demokrati in Levica so sprejele zakon, s katerim se uveljavitev dolgotrajne oskrbe zamika za najmanj leto dni češ, da zakona ni mogoče izvajati. Pavšalna ugotovitev, z argumenti, ki to niso in so bili vsi dokazano demantirani. pic.twitter.com/9O1vmhIBYN
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) October 18, 2022
Vaša laž o tem, da niso zagotovljena sredstva, se je razblinila v trenutku vložitve vašega predloga rebalansa proračuna za leto 2023, kjer sredstva za dolgotrajno oskrbo samo pri Ministrstvu za zdravje zmanjšujete za 79 milionov evrov, povečujete pa sredstva za migrante iz 9 na 61 milionov evrov.
Ta denar jemljete ljudem iz žepa, iz njihovih denarnic jemljete teh 79 milijonov evrov, ker teh 79 milijonov evrov predstavlja zmanjšanje plačila storitev v domovih za starejše, ostalih oblikah institucionalnega varstva in predstavlja plačilo tistim, ki nudijo pomoč ljudem, ki niso več sposobni skrbeti sami zase na domu.
Slabšate torej socialni in materialni položaj ljudi, ki potrebujejo pomoč drugih. Če bi prejšnja Vlada danes nadaljevala svoje delo, pa se danes gotovo ne bi pogovarjali o tem, ker bi bil zakon uveljavljen tako, kot je bil lani decembra sprejet. S 1. 1. 2023.
Zakaj to, kar govorim? Ker se je ena od storitev, ki jih uveljavlja zakon uvedla že pod prejšnjo vlado in se izvaja. Govorim o e-oskrbi, ki zagotavlja večjo varnost za vse, ki živijo sami preko 24 ur delujočega klicnega centra, kjer pomoč pride, ko jo tak uporabnik potrebuje.
Ker zakon še ni veljal, je sredstva prejšnja vlada zagotovila iz mehanizma nepovratnih evropskih sredstev REACT EU. V slabega pol leta je dobilo dostop do storitev e-oskrbe 5.000 uporabnikov, kar zanje pomeni 24 urno varnost, delujoč klicni center, ki omogoča vsem, ki živijo sami, da v kolikor se jim karkoli zgodi v stanovanju, kjer živijo ali kje drugje, da se sproži klic na ta center in se aktivirajo na pomoč sorodniki ali pa reševalci, odvisno od teže primera.
Referendum je torej nujen in verjamem, da bodo ljudje na njem prepričljivo zavrnili vaš škodljiv zakon, ki jim jemlje pravice, ki so bile uzakonjene decembra lani.
Zdaj pa še par besed glede datuma referenduma. Oblast, ki razume, da izvršuje oblast ljudstva in posluša ljudi, bi datum referenduma določila tako, da bi bilo to za ljudi najbolj optimalno. Na eno od nedelj, ko bodo že potekale volitve. Taki nedelji sta dve, ena v novembru in druga v začetku decembra.
Vi ste določili nedeljo vmes. Če je v vašem interesu to, kar pravite, da čim več ljudi pride na referendum, potem bi moralo biti v našem skupnem interesu, da se ti referendumi razpišejo na eno od nedelj, ko bodo že potekale volitve.
Nobenega racionalnega razloga ni, da ljudem otežujete uresničevanje neposredne demokracije. Tudi Ustavno sodišče je v eni od odločitev iz leta 2018 povedalo, da je referendume potrebno izvesti na dan volitev, če je med več možnimi datumi za njihovo izvedbo tudi dan volitev. In tukaj sta ne le en možen dan, pač pa dva.
Dolžnost države je, da zagotovi možnost učinkovitega in dejanskega izvrševanja omenjene pravice.
