Zvone Černač: Dvig DDV bo najbolj udaril po tistih z najnižjimi dohodki

Poslansko vprašanje ministru za finance Urošu Čuferju o dodatnih prihodkih iz višjega DDV, realizaciji proračuna v prvih treh mesecih letošnjega leta ter oceni dodatnih prihodkov državnega proračuna iz predvidenega novega davka na nepremičnine. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej seveda gospodu ministru za finance.Zadnjih 20-let je Slovenija en velik del svojega razvoja, torej investicijski del vlaganja v znanje in vse ostalo, financirala preko zadolževanja. Žal pa je preko zadolževanja financirala tudi tekočo porabo. Statistika govori, da od leta 1990 do leta 2004, torej v 14-ih letih je dolg državnega proračuna narasel na približno 7 milijard evrov, v času prve Janševe vlade za milijardo dodatnih evrov, v času samo treh let Pahorjeve vlade se je ta dolg praktično podvojil z 8 na 16 milijard, se pravi za 8 milijard evrov in zdaj v slabih dveh mesecih je ta zadolžitev v času sedanje vlade ponovno bistveno narastla, saj smo se zadolžili za dodatne 3 milijarde in pol ameriških dolarjev. ?Skratka, številka se bliža oziroma že skoraj presega 20 milijard evro, to je takšna številka, ki pomeni, da je povprečen državljan Republike Slovenije zadolžen več kot 10-krat več kot je bil zadolžen državljan bivše države, ki je bila v zelo težki finančni situaciji in zaradi tega tudi ekonomsko skrahirala. Danes je predsednica Vlade povedala, da bo ta nova zadolžitev v glavnem porabljena za tekočo porabo, za odplačilo kreditov in ponovno za dokapitalizacijo bank, kar so davkoplačevalci storili že nekajkrat. Iz vseh teh razlogov naraščajo tudi obveznosti za vse te kredite in so iz nekaj preko 200 milijonov evrov v letu 2008 oziroma 2009 se pospešeno približujejo vrednosti 8 milijonov evrov letno. V tem mandatu bodo očitno dosegle milijardo evrov letno, se pravi samo servisiranje obresti, kar pomeni več kot 10% prihodkov državnega proračuna. zaradi tega je zelo pomembno, da skrbimo tudi za zmanjševanje javne porabe na vseh področjih, vendar sedanja vlada, kot vidimo iz ukrepov, ki so bili predstavljeni, daje največji poudarek večji davčni obremenitvi, saj načrtuje iz tega naslova približno 5-krat več prilivov, kot iz naslova racionalizacij na področju javne porabe. Iz tega razloga me zanima:Kakšna je bila realizacija proračuna v prvih treh mesecih letošnjega leta??Kakšna je ocena ministra o dodatnih prihodkih iz višjega DDV v drugi polovici leta, po tistem ko naj bi bil višji DDV uveden.Kakšna naj bi znašala ocena dodatnih prihodkov državnega proračuna iz novega davka na nepremičnine v letu 2014, v kolikor bo uveden s 1. 1.In seveda, podatek o tem koliko manj bi za obresti plačali v 10-letnem obdobju za to zadnjo zadolžitev, če bi se zadolžili ob raitingih, kot so veljali v januarju letos. UROŠ ČUFER: Spoštovani poslanec, gospod Černač! Najlepša hvala za vaša štiri vprašanja. V proračun se je v prvih treh mesecih letošnjega leta pluralizirano za 1,7 milijarde evrov prihodkov, med tem, ko je bilo odhodkov realiziranih v višini 2,4 milijarde. Pri tem je znašal primanjkljaj v prvih treh mesecih 700 milijonov evrov, čemu pa je treba še dodati, prišteti še primanjkljaj iz naslova konverzije Coco obveznic v višini 1,2% BDP. Kar se tiče davka na dodano vrednost veste, da smo predlagali dva dviga in sicer dvig višje splošne stopnje iz 20% na 22% in dvig nižje stopnje za 1% točko, iz 8,5 na 9,5% in ocenjujemo, da bodo prihodki iz tega naslova v višini 250 milijonov evrov. Konkretno v letošnjem letu glede na to, da smo že sredi leta, to pomeni, da bo okoli 100 milijonov evrov več prihodkov v državni proračun iz naslova tega davka, v naslednjem letu pa 150 milijonov evrov.Kar se tiče davka na nepremičnine. Prihodki iz tega vira so za leto 2014 ocenjeni 480 milijonov evrov. Glede na to, da se en del tega davka uporablja za nadomestilo dosedanje NUSZ nadomestila, pomeni to, da gre približno 240 milijonov direktno v proračun, ostalo pa občinam. ?Kar se tiče zadnjega vprašanja in ki se nanaša na stroške zadolževanja, bi poudaril, da vsakih oziroma bom povedal formulo, da za vsakih 100 bazičnih točk, se pravi za 1% točko na milijardo nove zadolžitve pomeni 10 milijonov evrov dodatnih obresti na leto. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za te odgovore. Glede na ta zadnji del odgovora, bi lahko ugotovili vsi skupaj in se strinjali z neko ugotovitvijo, številnih, da dvig DDV ne bi bil potreben, v kolikor bi na drugih področjih ravnali malo drugače in bolj racionalno. Če bi izkoristili ugodnejša obdobja za zadolžitev, se pravi, če ne bi z nepremišljenimi izjavami povzročili panike na mednarodnih trgih, bi samo ta razlika, ki jo potem, kar ste povedali, ocenjujete torej na okrog 600 do 800 milijonov v desetih letih, omogočala, da DDV ne dvignemo ali pa, da ne zarežemo na neka druga področja tako ostro, kot bo potrebno zarezati sedaj. Sedaj ocena o tem, da naj bi bilo prilivov za 100 milijonov več v drugi polovici leta oziroma 250 na letni ravni, izhaja verjetno iz matematičnega gledanja, iz matematične operacije. Vendar, če pogledate realizacijo o kateri ste govorili v prvih treh mesecih letos, boste ugotovili, da so se v mesecu marcu izjemno znižali prilivi iz naslova DDV za cca. 90 milijonov evrov. Skoraj so se prepolovili, kar pomeni, da nam poraba pada in matematika tukaj ne učinkuje. Teh prilivov kljub višji stopnji DDV zna biti celo enaka ali manj kot ob primeru, da bi poraba ne padala oziroma naraščala, kar govori o tem, da bi bili verjetno potrebni ukrepi, ki bi povečevali ne zmanjševali to porabo in zaradi tega razumem tudi vašega predhodnika dr. Janeza Šušteršiča, ki je ugotovil nedavno, da dvig DDV ni dober ukrep, predvsem pa ni potreben. In seveda analiziral, kako in na kakšen način bi bilo mogoče ta isti učinek doseči z drugimi ukrepi, ki ne bi zmanjšali potrošnje porabe in s tem ogrozili te matematike, ki ste jo napovedali. Tudi ta del mi ni jasen, 480 milijonov davka na nepremičnine ste rekli. Nekje ste izjavili promil /Znak za konec razprave./ vsega premoženja po vrednotenju VURS znaša 140 milijard evrov. Torej računica tukaj kaže na 140 milijonov ne 480 milijonov. Že sedaj pa vemo, da je NUSZ 190. Tako, da bi prosil dodatna pojavila glede… UROŠ ČUFER: Hvala. Zagotovo pravzaprav najprimernejši ukrep, ki ga lahko sprejmemo v takšni situaciji kakor je Slovenija, ki je majhno odprto gospodarstvo je zagotovo večji poudarek v zmanjševanju stroškov in tudi v javni porabi kot enega od elementov stroške ekonomije. In to je tudi eden od ciljev te vlade, kot veste smo si postavili razmerje 2/3 na strani izdatkov, 1/3 na strani prihodkov vendar so razmere takšne, da se ne da narediti vsega izključno samo na strani prihodkov. Zaradi tega je potrebno poiskati tudi aktivnosti na strani prihodkov, se pravi večjih davkov. ?Od vseh davkov med katerimi lahko izbiramo je pravzaprav DDV tisti, ki je najprimernejši in še posebej v državi kot je Slovenija, ki je majhna, odprta in ki, če izbiramo med davki, ki vplivajo bolj na stroškovno… Ki so bolj na strani stroškov kot je recimo krizni davek, kot davek ki je bolj na DDV-ju je v bistvu takšno razmerje davkov dosti bolj ugodno z vidika gospodarske rasti konkurenčnosti. Tako da, to je mogoče en del pojasnila. ?Drugi del pojasnila je, da v praksi se pokaže, da so DDV bistveno manj elastični oziroma prihodki iz naslova DDV-ja bistveno manj elastični kot se pravzaprav vedno ocenjuje in to se pokaže tudi na raznih različnih primerih. In vidi ste to tudi v dejstvu, da večina držav je že sprejela dvig DDV-ja v Evropski uniji in da je bila Slovenija ena od redkih držav, ki pravzaprav tega v času odkar se je zgodila kriza ni dvignila svojih stopenj in pravzaprav ni izkoristila tega kar so drugi že zdavnaj naredili.ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za te odgovore.Zdaj nekaterih odgovorov nisem dobil, predvsem tega zakaj se ne ujemata računica pri bodočem nepremičninskem davku kjer je govora o sto štiridesetih milijardah premoženja v nepremičninah po uradnih evidencah in en promil te stopnje bi prineslo po tej logiki sto štirideset milijonov kar je bistveno manj kot zdaj znaša samo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša približno sto devetdeset milijonov evrov letno vi ste pa govorili o prilivu štiristo osemdeset milijonov evrov. Kar pomeni, če je temu tako, da bodo stopnje drugačne in da se bo obremenitev iz tega naslova, predvsem za fizične osebe bistveno povečala.?Zaradi tega predlagam, da se opravijo na podlagi poslovnika razprava o odgovoru spoštovanega ministra na naslednji seji Državnega zbora. V tej razpravi verjetno bi bilo le dobro slišati nekaj ugotovitev tudi drugih držav, ki verjetno niso šle povečevati davčnih bremen v trenutkih, ko jim je poraba padala, kajti prej sem povedal, da samo iz naslova DDV-ja je pri prvih treh mesecih letos pobranih približno devetdeset milijonov evrov manj kot v prvih treh mesecih lani, kar pomeni da nam poraba izrazito pada. In ob takšnih okoliščinah še dvigovati davčno breme je velika nevarnost, da bo učinek oziroma izplen iz tega naslova bistveno nižji kot se po matematični formuli pričakuje. V lanskem prvem tromesečju in v prvem tromesečju letošnjega leta pa je bil primanjkljaj približno enak, tam nekje na ravni sedemsto milijonov evrov in vseeno se je v lanskem letu z drugimi ukrepi do konca leta približal samo milijardi evrov.?Zdaj, drugi zaradi katerega bi bila potrebna ta razprava pa govori o tem, da se bo s temi povečanimi davki predvsem obremenilo prebivalstvo. Največjo oceno bodo plačali tisti z najnižjimi dohodki, prejemki, pokojninami plačami, kajti če vzamemo iz izjave, ki so bile posredovane tudi s strani premierke ob tem, da bo ta dvig DDV-ja najmanj prizadel izvozno gospodarstvo pomeni, da bo najbolj prizadel tako gospodarstvo kot prebivalstvo, pomeni d bo večji del tega bremena, ki ga ocenjujete iz dvesto petdeset do tristo milijonov evrov letno padel na pleča tistih z najnižjimi prejemki. Zakaj tistih z najnižjimi prejemki? Ker bodo pač enak davek, enako povišanje plačevali kot tisti, ki imajo višje prejemke. Upokojenka s štiristo evri bo obremenjena zaradi tega povišanja davkov enako kot nekdo, ki ima deset tisoč evrov plače, kar ni dobro. Če razdelimo to povišanje na deset tisoč gospodinjstev pomeni, da bo povprečno gospodinjstvo v tej državi samo zaradi dviga DDV-ja obremenjeno z okoli štiristo do petsto evrov letno kar ni zanemarljiv znesek in pomeni, da bo pomembno vplival na zmanjševanje porabe in s tem nas oddeljeval od tega cilja za katerega si vsi prizadevamo, da bi se okrepilo gospodarstvo in seveda potrošnja.Prejšnja vlada je recimo … / opozorilni znak za konec razprave./… nekaj na področju boljšega gospodarjenja z državnim premoženjem in tukaj imam podatek, recimo v letu 2011 je znašala udeležba na dobičku 133 milijonov evrov, lani pa skoraj 100 milijonov evrov več, 228 milijonov evrov.