Zorn: "Volja volivcev na referendumu je vrhovna"

Referendum o RTV je bil potreben, saj je bil predlagan zakon slab. Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji državnega zbora obravnavali predlog sklepa o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o RTV Slovenija, ki je bil 12. decembra 2010. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Aleksander Zorn.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ALEKSANDER ZORN: “Hvala lepa. Spoštovani, kolegi. Spoštovani predsednik. Dogajanja v zvezi z referendumom in po referendumu predvsem po referendumu je bilo tako nenavadno, da bo potrebno spregovoriti nekaj besed tudi o tem. Predvsem je treba začeti pri začetku. Referendum je bil potreben, ker se nikakor ni dalo ustaviti predlagatelja z nekaterimi bolj smotrnimi rešitvami in z amandmaji, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni. Naša dolžnost je bila, če verjamemo v slabost tega zakona, da se poslužimo vseh demokratičnih postopkov, da ga preprečimo. To se je tudi zgodilo in zakon je padel, kajti ljudje so sprevideli, da je zakon slab. In potem sledi tisto nenavadno: po referendumu je izbruhnila prava posthumna vojna za interpretacijo, kdo je zmagovalec. To je zelo nenavadno. Izkazalo se je, da ljudje, predvsem iz vladajoče koalicije, ne bi hoteli več referendumov, in da kakšen referendum pa je to, če se ga udeleži samo 15% volivcev. In še naprej, kako lahko kakršenkoli zakon zdaj ustavljamo kar z referendumom, kaj pa potem delajo predstavniki ljudstva. In še kakšna takšna izjava, ki meji na stalinizem, bi se našla. Demokratična ureditev, moram povedati, če se še tako režite temu, je pač takšna, da je volja volivcev na referendumu tista vrhovna. Tako je to. In če je rezultat takšen, kakršen je, se bo treba s tem sprijazniti, kajti poglejmo malo številke. Referenduma se je udeležilo približno 15% ljudi, 14,78%, “proti” je glasovalo 180.820 volivcev. In zdaj poglejmo te številke nekoliko drugače. Na državnozborskih volitvah leta 2008 je stranka Zares dobila 98.526 glasov ali 9,73%, kar je točno polovica od vseh volivcev, ki so glasovali “proti”. Spoštovana predlagateljica ministrica je dobila 1.700 glasov, kar je 110-krat manj, kot je bilo tistih, ki so glasovali proti njenemu zakonu. Ali se da iz tega kaj potegniti? Ali je v neki kulturni instituciji, o kateri je odločalo 250.000 ljudi, to res tako malo? Ali je to nekaj, kar bomo vrgli čez ramo? To je smešno. Ampak vse te polemike o referendumu so izbruhnile in se bodo še nadaljevale, očitno. Glede sklepa. Seveda potrjujemo ta sklep, kaj pa sicer lahko storimo. Ali lahko rečemo, da smo predstavniki ljudstva, ki se požvižgamo na ljudstvo? To je smešno, kajti potem nismo ne parlament, tudi simbolno ne več, in ne predstavniki ljudstva. Seveda bomo to potrdili. Hvala lepa.”