Znižajte davek na dohodke podjetij
nedelja, 28. 11. 2010Objavljamo intervju z mag. Andrejem Šircljem, ki je bil objavljen v časniku Finance, 26. novembra 2010. Ali je sploh možno znižanje davkov glede na sedanji položaj v javni blagajni, ali so prej mogoča nadaljnja zviševanja davščin?Če želi vlada ustvariti več delovnih mest, konkurenčnejše gospodarstvo, potem je potrebno znižati nekatere davke in prispevke ter tako povečati konkurenčnost gospodarstva. Smo v položaju, ko nekateri davki nimajo učinka oziroma imajo manjši učinek, ker je gospodarska aktivnost opešala. Podjetja nimajo dobičkov, temveč izgube. Zakaj bi potem imeli takšen davek od dohodkov pravnih oseb, kot ga imamo? V 2009 ga je bilo za 30 odstotkov manj kot v 2008 in letos ga je za 40 odstotkov manj kot lani. Poleg tega pa lahko podjetja izgube za zniževanje davčne osnove uporabljajo še naslednjih pet let. Finančni učinek tega davka bo vedno manjši, na koncu bo minimalen ali pa ga sploh ne bo več, ne glede na višino stopnje. Če bi stopnjo znižali, bi dosegli večjo konkurenčnost države in privabili tuj kapital. Kakšna bi bila znižana davčna stopnja? Danes je 20-odstotna, biti bi morala bistveno nižja. Znašala bi denimo le deset odstotkov.
Pa vendar, ali bi nam EU to dovolila? To bi na nek način pomenilo, da je Slovenija davčna oaza.Govorimo o neobičajnih ukrepih, ker so neobičajne razmere. Tudi EU je v neobičajnih razmerah in tudi sama sprejema neobičajne ukrepe.Bi znižali še katere davke in prispevke?Analizirati je potrebno stanje na področju trošarin. Zvišale so se preveč in prihodki iz naslova trošarin so začeli upadati, tudi iz naslova naftnih. Ker je vlada pri stopnjah pretiravala, smo pač nekonkurenčni, upada povpraševanje in imamo manj prilivov. Ne pozabimo še na ekološke takse. Podjetja jih danes izredno težko plačujejo. Poleg tega smo ena redkih držav, ki nima socialne kapice, torej navzgor omejenih socialnih prispevkov.Kaj pa bi storili pri javni porabi?Vsekakor jo je potrebno zmanjšati. Zakon bi določal, kolikšen del prihodkov bo šel za javno porabo. Naj določi, da bi javna poraba lahko znašala 46 in nato postopoma 43 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ta zdaj znaša med 48 do 49 odstotkov bruto domačega proizvoda in se zelo povečuje.Kako bi dosegli manjšo porabo?Odhodke je potrebno zmanjševati pri celotnem javnem sektorju. Vlada pa bi morala določiti prioritete razvoja. Govorilo se je o programskem proračunu, a tega v resnici ni. Večina javnega sektorja ni bila optimizirana kar nekaj let. Potrebni so rezi, zmanjšanje števila zaposlenih. Zaposlovanje se zdaj žal povečuje. Ugotoviti je potrebno, ali so nekatere organizacijske enote še potrebne, ali bi ministrstva združevali. Imeli bi recimo deset ministrstev. Zdaj jih je 18, če jih štejem po številu ministrov. Ministrstva bi združevali glede na to, ali se uvrščajo med gospodarska ali med negospodarska.Minister za razvoj Mitja Gaspari je pred kratim zastavil vprašanje, zakaj sploh financiramo izobraževanje viskokvalificiranih kadrov, saj so obdavčeni 60-odstotno. Strinjam se, da je pri nas obdavčitev visokoizobraženih delavcev s praviloma večjimi prejemki najbolj obdavčena v Evropi. V javnosti je že dolgo ideja, da se omeji plačevanje prispevkov navzgor, torej da se uvede socialna kapica. Pokojnine so omejene, torej ne moreš dobiti višje pokojnine, ne glede na to, koliko plačuješ prispevkov. Torej je smiselno te prispevke omejiti. Pokojnina je v osnovi pravica, odvisna od vplačil v pokojninski sklad. S takšno rešitvijo bi medgeneracijsko solidarnost povečali, ker bi bila na dolgi rok vplačila v pokojninsko blagajno večja zaradi večje zaposlenosti.V prejšnji vladi ste v davčni reformi vi postavili takšno obdavčevanje dela, kot je. Bili ste državni sekretar na ministrstvu za finance in ste oče zadnje davčne reforme. Bi zdaj z dohodnino ljudi obdavčili manj? Bi še popuščali sindikatom, kot je izgledalo, da ste popuščali ob davčni reformi?Nismo popuščali sindikatom, smo se pa s socilanimi partnerji dogovarjali in dogovorili, za razliko od sedanje vlade. Z našo davčno reformo smo davčno razbremenili vse sloje prebivalstva, z izjemo nekaj tistih, ki so lahko uporabljali stanovanjsko olajšavo, znižali davek od dohodkov pravnih oseb od 25% na 20%, poenostavili obračunavanje in povečali pravno varnost zavezancev. Lestvice ne bi postavil drugače, najvišje stopnje ne bi postavil nižje. Nam pa je zmanjkalo časa, da bi naredili še omejitev prispevkov.Davek na nepremičnine: da ali ne?Ta je v igri. Osebno se zavzemam za zagotovitev pravne varnosti zavezancev. Osnutek sedanjega zakona o davku na nepremičnine te pravne varnosti nima. Ne morete se recimo pritožiti na ocenjeno vrednost nepremičnine, temveč le na model vrednotenja. To je ob vseh napakah pri množičnem vrednotenju zgrešeno. Zavezanec mora imeti pravico dokazati drugačno vrednost nepremičnine z osebno cenitvijo. Potem ne pozabite na socialni značaj tega davka. Denimo mlade družine, ki plačujejo stanovanjsko posojilo, bi na obdavčevanje nepremičnine v kateri stanujejo lahko imele olajšave.Ali menite, da bi bilo potrebno uvesti še kakšen drug davek, recimo na luksuz ali premoženje?Ne.Boste vi novi minister za finance? Če seveda zmaga SDS.To sem prebral v Financah (smeh). Vendar pa mora zmagati SDS in mandatar mi mora to mesto ponuditi. Ko se bo to zgodilo, bom funkcijo ministra z veseljem in odgovornostjo prevzel.Kaj napovedujete tej vladi? Bo padla? Kdaj in zakaj?Menim, da bo ta vlada ostala, a v nekoliko drugačni sestavi. Skratka – po moji oceni mandata do konca ne bo izpeljal sedanji predsednik vlade Borut Pahor.
Kaj ga bo odneslo? Morda kakšna reforma ali prej nereforma?Morda bo navzven izgledalo, kot da ga odnaša reforma. V resnici pa bo predsednik vlade odšel, ko bodo ljudje, ki dejansko vodijo pomembne odločitve v tej državi, ugotovili, da je prišel trenutek, da ta predsednik ni več tisti, ki bi vladal. Lahko bodo to strankarski ljudje, notranji, pristaši leve opcije. O imenih za naslednika pa danes ne bom govoril.Kako razumete nacionalni interes? Kaj naj država obdrži in kaj proda?Največji nacionalni interes je ta, da država ustvari pogoje za konkurenčno in finančno močno gospodarstvo. Država je lahko močna, če bo imela močna podjetja. Lahko je tudi lastnica, a mora biti dober in verodostojen gospodar.
Ali bi bilko kaj narobe, če bi NLB od države kupil tujec?Menim, da bi bilo potrebno, da država zadrži kontrolni delež. Popolna liberalizacija se ni dobro obnesla niti na Madžarskem in Češkem. Govorim o eni, strateški, sistemski oziroma strateški banki v državi. Ni nujno, da je to NLB.Vendar se je neuradno izkazalo, da so ravno državne banke tiste, ki so financirale nekatere interese prijateljev vladajočih politik. NLB se je zapletla pri raznih tajkunskih posojilih. Treba jo je dokapitalizirati. Kot kaže, so ravno državne banke tiste, ki so negospodarne. Saj vendar vedo – država jih ne bo pustila umreti, priskrbela bo nova sredstva iz davkoplačevalskega denarja. Tudi v tujini so znani podobni primeri. Če ima država kontrolni delež s tem zelo malo vpliva na odločitve banke. Potrebno se je zavedati vloge lastnika, nadzornikov in uprave. Potrebna je transparentnost. Znano je stališče, da so različne finančne inovacije razlog za začetek svetovne finančne krize, ki je prešla v gospodarsko, socialno in ponekod v politično. V krizi so države rekapitalizirale predvsem privatne banke – jih je tudi največ. Nekatere med njimi pa so propadle. Kot na primer Lehman Brothers.
Pa vendar, ali bi nam EU to dovolila? To bi na nek način pomenilo, da je Slovenija davčna oaza.Govorimo o neobičajnih ukrepih, ker so neobičajne razmere. Tudi EU je v neobičajnih razmerah in tudi sama sprejema neobičajne ukrepe.Bi znižali še katere davke in prispevke?Analizirati je potrebno stanje na področju trošarin. Zvišale so se preveč in prihodki iz naslova trošarin so začeli upadati, tudi iz naslova naftnih. Ker je vlada pri stopnjah pretiravala, smo pač nekonkurenčni, upada povpraševanje in imamo manj prilivov. Ne pozabimo še na ekološke takse. Podjetja jih danes izredno težko plačujejo. Poleg tega smo ena redkih držav, ki nima socialne kapice, torej navzgor omejenih socialnih prispevkov.Kaj pa bi storili pri javni porabi?Vsekakor jo je potrebno zmanjšati. Zakon bi določal, kolikšen del prihodkov bo šel za javno porabo. Naj določi, da bi javna poraba lahko znašala 46 in nato postopoma 43 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ta zdaj znaša med 48 do 49 odstotkov bruto domačega proizvoda in se zelo povečuje.Kako bi dosegli manjšo porabo?Odhodke je potrebno zmanjševati pri celotnem javnem sektorju. Vlada pa bi morala določiti prioritete razvoja. Govorilo se je o programskem proračunu, a tega v resnici ni. Večina javnega sektorja ni bila optimizirana kar nekaj let. Potrebni so rezi, zmanjšanje števila zaposlenih. Zaposlovanje se zdaj žal povečuje. Ugotoviti je potrebno, ali so nekatere organizacijske enote še potrebne, ali bi ministrstva združevali. Imeli bi recimo deset ministrstev. Zdaj jih je 18, če jih štejem po številu ministrov. Ministrstva bi združevali glede na to, ali se uvrščajo med gospodarska ali med negospodarska.Minister za razvoj Mitja Gaspari je pred kratim zastavil vprašanje, zakaj sploh financiramo izobraževanje viskokvalificiranih kadrov, saj so obdavčeni 60-odstotno. Strinjam se, da je pri nas obdavčitev visokoizobraženih delavcev s praviloma večjimi prejemki najbolj obdavčena v Evropi. V javnosti je že dolgo ideja, da se omeji plačevanje prispevkov navzgor, torej da se uvede socialna kapica. Pokojnine so omejene, torej ne moreš dobiti višje pokojnine, ne glede na to, koliko plačuješ prispevkov. Torej je smiselno te prispevke omejiti. Pokojnina je v osnovi pravica, odvisna od vplačil v pokojninski sklad. S takšno rešitvijo bi medgeneracijsko solidarnost povečali, ker bi bila na dolgi rok vplačila v pokojninsko blagajno večja zaradi večje zaposlenosti.V prejšnji vladi ste v davčni reformi vi postavili takšno obdavčevanje dela, kot je. Bili ste državni sekretar na ministrstvu za finance in ste oče zadnje davčne reforme. Bi zdaj z dohodnino ljudi obdavčili manj? Bi še popuščali sindikatom, kot je izgledalo, da ste popuščali ob davčni reformi?Nismo popuščali sindikatom, smo se pa s socilanimi partnerji dogovarjali in dogovorili, za razliko od sedanje vlade. Z našo davčno reformo smo davčno razbremenili vse sloje prebivalstva, z izjemo nekaj tistih, ki so lahko uporabljali stanovanjsko olajšavo, znižali davek od dohodkov pravnih oseb od 25% na 20%, poenostavili obračunavanje in povečali pravno varnost zavezancev. Lestvice ne bi postavil drugače, najvišje stopnje ne bi postavil nižje. Nam pa je zmanjkalo časa, da bi naredili še omejitev prispevkov.Davek na nepremičnine: da ali ne?Ta je v igri. Osebno se zavzemam za zagotovitev pravne varnosti zavezancev. Osnutek sedanjega zakona o davku na nepremičnine te pravne varnosti nima. Ne morete se recimo pritožiti na ocenjeno vrednost nepremičnine, temveč le na model vrednotenja. To je ob vseh napakah pri množičnem vrednotenju zgrešeno. Zavezanec mora imeti pravico dokazati drugačno vrednost nepremičnine z osebno cenitvijo. Potem ne pozabite na socialni značaj tega davka. Denimo mlade družine, ki plačujejo stanovanjsko posojilo, bi na obdavčevanje nepremičnine v kateri stanujejo lahko imele olajšave.Ali menite, da bi bilo potrebno uvesti še kakšen drug davek, recimo na luksuz ali premoženje?Ne.Boste vi novi minister za finance? Če seveda zmaga SDS.To sem prebral v Financah (smeh). Vendar pa mora zmagati SDS in mandatar mi mora to mesto ponuditi. Ko se bo to zgodilo, bom funkcijo ministra z veseljem in odgovornostjo prevzel.Kaj napovedujete tej vladi? Bo padla? Kdaj in zakaj?Menim, da bo ta vlada ostala, a v nekoliko drugačni sestavi. Skratka – po moji oceni mandata do konca ne bo izpeljal sedanji predsednik vlade Borut Pahor.
Kaj ga bo odneslo? Morda kakšna reforma ali prej nereforma?Morda bo navzven izgledalo, kot da ga odnaša reforma. V resnici pa bo predsednik vlade odšel, ko bodo ljudje, ki dejansko vodijo pomembne odločitve v tej državi, ugotovili, da je prišel trenutek, da ta predsednik ni več tisti, ki bi vladal. Lahko bodo to strankarski ljudje, notranji, pristaši leve opcije. O imenih za naslednika pa danes ne bom govoril.Kako razumete nacionalni interes? Kaj naj država obdrži in kaj proda?Največji nacionalni interes je ta, da država ustvari pogoje za konkurenčno in finančno močno gospodarstvo. Država je lahko močna, če bo imela močna podjetja. Lahko je tudi lastnica, a mora biti dober in verodostojen gospodar.
Ali bi bilko kaj narobe, če bi NLB od države kupil tujec?Menim, da bi bilo potrebno, da država zadrži kontrolni delež. Popolna liberalizacija se ni dobro obnesla niti na Madžarskem in Češkem. Govorim o eni, strateški, sistemski oziroma strateški banki v državi. Ni nujno, da je to NLB.Vendar se je neuradno izkazalo, da so ravno državne banke tiste, ki so financirale nekatere interese prijateljev vladajočih politik. NLB se je zapletla pri raznih tajkunskih posojilih. Treba jo je dokapitalizirati. Kot kaže, so ravno državne banke tiste, ki so negospodarne. Saj vendar vedo – država jih ne bo pustila umreti, priskrbela bo nova sredstva iz davkoplačevalskega denarja. Tudi v tujini so znani podobni primeri. Če ima država kontrolni delež s tem zelo malo vpliva na odločitve banke. Potrebno se je zavedati vloge lastnika, nadzornikov in uprave. Potrebna je transparentnost. Znano je stališče, da so različne finančne inovacije razlog za začetek svetovne finančne krize, ki je prešla v gospodarsko, socialno in ponekod v politično. V krizi so države rekapitalizirale predvsem privatne banke – jih je tudi največ. Nekatere med njimi pa so propadle. Kot na primer Lehman Brothers.
Ali je TEŠ 6 naš nacionalni interes?TEŠ 6 je pomembna naložba, je pa predvsem finančno predimenzionirana. V času prejšnje vlade, je bila naložba ocenjena na pol manj. Ne vem, kako je v dveh letih projekt narasel na 1,2 milijarde evrov in finančno ni zaključen.Kam naj se usmerimo, da bomo imeli višjo gospodarsko rast?V dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, v raziskave in razvoj, ter v znanje.Zakaj Slovenija ne lovi Nemčije po rasti, ki je naš največji izvozni partner?Zamudili smo dve leti. To sta dve leti vlade Boruta Pahorja, ki ni sprejel nujnih ukrepov, da bi gospodarstvo bolje delovalo. Večina ukrepov, ki jih je sprejel so bili prepozni in birokratsko zapleteni. Jamstvene sheme so recimo neizkoriščene, napovedi o koriščenju evropskih sredstev so napačne. Vladne napovedi lahko tu kar razpolovimo – če bo vlada rekla, da bomo dobili milijardo, bomo v resnici dobili 500 milijonov evrov evropskih sredstev.
Kakšno rast napovedujete Sloveniji za leto 2011?Napovedi so na začetku leta vedno bolj optimistične. Ocenjujem, da bo gospodarska rast v resnici med nič in 1,5 odstotka, ob gospodarski in finančni politiki, ki jo vodi vlada Boruta Pahorja.