Zmanjšan gospodarski optimizem Dolenjsko-belokranjske regije

Poslanska skupina SDS se je mudila na celodnevnem obisku na Dolenjskem in v Beli krajini. Ker je prejšnja vlada Dolenjsko in Belo krajino obiskala dvakrat, poslanska skupina pa v prejšnjem mandatu enkrat, je bil tokratni obisk tudi priložnost za primerjavo predlanskega, lanskega in sedanjega gospodarskega stanja v regiji. Kot je pojasnil predsednik SDS Janez Janša na novinarski konferenci, je stanje v vseh slovenskih regijah spremenjeno, iz pogovorov z občinskimi vodstvi, predstavniki regijskega gospodarstva, javnih in kulturnih ustanov ter zadrug pa je mogoče zaznati, da nad tem, kaj še prihaja, veje določena zaskrbljenost. Statistični podatki namreč kažejo, da je v zadnjih petih mesecih v dolenjsko-belokranjski regiji zaposlitev izgubilo skoraj 1000 delavcev, brezposelnih pa bo v prihodnjih mesecih zagotovo še več. Po besedah Janeza Janše zaenkrat pri odpiranju novih programov nikjer ni bilo možno zaslediti  nikakršnih ambicioznih načrtov, s pomočjo katerih bi lahko pričakovali dodatne zaposlitve.

Predsednik SDS je še povedal, da je PS SDS v pogovorih z gospodarstveniki naletela na krepko potrditev predlogov in ukrepov, ki jih je vložila v parlamentarno proceduro. Štirje ukrepi, med njimi predlog znižanja davkov, znatnih davčnih olajšav in skrajšanja rokov vračil preveč plačanega davka ter vračil za storitve, ki se plačujejo iz proračuna, bi bistveno olajšali posledice gospodarske krize, z njimi pa bi odpravili tudi tiste posledice, na katere je možno vplivati v slovenskem okolju. Navedenih ukrepov vlada Boruta Pahorja ni sprejela, čeprav bi bilo z njimi mogoče število 200 do 300 ljudi, ki v Sloveniji dnevno izgubi zaposlitev, prepoloviti. Po besedah predsednika SDS bi se bilo v tem času potrebno osredotočiti na sektorje, ki jih finančna in gospodarska kriza še nista zajeli in razmisliti o prestrukturiranju delavcev v tovrstna področja.

Dolenjska in Bela krajina torej v tem času delita usodo celotne Slovenije, ukrepi, ki bi morali biti sprejeti na nacionalni ravni, pa zamujajo. »Zamuja pa tudi gradnja dolenjske avtoceste. Za boljšo povezavo Bele krajine pa bi morali nemudoma začeti z nadaljevanjem projekta tretje razvojne osi,« je opomnil predsednik SDS in dodal, da vse navedeno vpliva tudi na padec gospodarskega optimizma v regiji.

Vodja PS SDS  Jože Tanko pa je poudaril, da je pred časom v Dolenjsko-belokranjski regiji vladalo pozitivno vzdušje, kazali so se tudi dobri gospodarski obeti. Letos je po njegovem mnenju stanje opazno drugačno. Skozi različne pogovore z gospodarstveniki je bilo mogoče zaznati manj pozitivnega vzdušja, razmere pa so težje kot bi smele biti. Pri tem ne gre zanemariti pomanjkljivega delovanja vlade. »Tudi iz rebalansa proračuna je bilo ukinjenih kar nekaj pomembnih proračunskih postavk, vezanih predvsem na evropska sredstva, ki so bila z delom programa povezana z dolenjsko-belokranjskim okoljem in ki ga zato tudi močno prizadanejo,« je povedal Tanko in opomnil, da vlada namesto dobrih gospodarskih pogojev, ustvarja nove probleme in zaplete ter ne dela za državo in državljane, temveč za različne lobije. Posamezne interesne skupine, kot so odvetniki in notarji, se torej uspevajo najti v nalogah in ciljih vlade, je poudaril. »Če bi vlada toliko moči in pozornosti, kot jo namenja tovrstnim lobijem, namenila razvoju in drugim razvojno povezanim področjem, problemi zagotovo ne bi bili takšni, kot so, težave pa bi bile precej manjše,« je še povedal Tanko.

Obenem je poudaril problematiko prometnih omrežij, ki se v dolenjsko-belokranjski regiji niso v celoti razvila, zaradi česar je regija prometno izključena. »Velika pričakovanja so bila izražena v prejšnjem vladnem mandatu, sredstva so bila zagotovljena, vendar so sedaj zadeve odmaknjene in potisnjene na obrobje,« je še povedal vodja poslanske skupine. Jože Tanko je še povedal, da je v okviru obiska poslanska skupina zbrala podatke, ki jih bo uporabila pri svojem delu, navsezadnje tudi pri naslednjem pogovoru o rebalansu, kjer se bodo poslanci srečali s proračunskimi akti za leti 2010 in 2011.

Poslanec SDS Ivan Grill pa je dejal, da želi poslanska skupina z obiskom regije in srečanji z gospodarstveniki in župani preveriti strinjanje z različnimi predlogi, ki jih poslanci SDS vlagajo v parlamentarno proceduro. Poudaril je, da je ob letošnjem rebalansu proračuna mnogo prej načrtovanih projektov, pomembnih za Dolenjsko-belokranjsko regijo, izpadlo iz načrta državnega investiranja. Tako je na primer iz rebalansa izpadel celoten projekt centralnega odlagališča odpadkov, za katerega so bila finančna sredstva predhodno že zagotovljena, oddaljuje se tudi projekt izgradnje nove bolnišnice in pa hidravličnih izboljšav na vodnem omrežju, ki so nujno potrebne. Poslanec Grill je še povedal, da je mogoče opaziti zelo počasen napredek pri umeščanju cestne infrastrukture v prostor. »Tretja razvojna os je izjemno pomembna za Dolenjsko belokranjsko regijo, po zagotovilih Ministrstva za promet naj bi Ministrstvo za okolje in prostor začelo pripravljati državni lokacijski načrt za našo regijo. Vendar dokler tega ni, gradnje ne more biti,« je dejal Grill. Hkrati je še dejal, da si bo PS SDS prizadevala, da bi se projekti, pomembni za regijo uvrstili na dnevni red obravnav v državnem zboru in da bi se zagotovila tudi  potrebna finančna sredstva.

Podpredsednik SDS dr. Milan Zver pa je bil mnenja, da je družbena klima v tem času precej slabša kot lani in predlani, čemur botruje gospodarska kriza in nesrečno zamenjana vladna ekipa, ki je neuigrana in nima pravega programa, kako se s krizo spopasti. Poleg tega vlada z ukrepi, ki jih sprejema za reševanje gospodarske krize, po mnenju dr. Zvera, tudi nekoliko izziva usodo, še posebej z izdajanjem odločb t.i. »izbrisanim«, ki bodo lahko uveljavljali zahtevke za odškodnino, kar bo obremenilo slovenske davkoplačevalce.

Podpredsednik SDS je še dejal, da so srečanja poslanske skupine z lokalnimi predstavniki povzeta kot  dobra praksa vlade Janeza Janše, ki pa v času do maja potekajo tudi v znamenju predkongresnega duha. Dr. Zver je opozoril, da bo letošnji kongres SDS imel posebno težo, saj bo spremenjen program stranke SDS, sprejete pa bodo tudi posamezne resolucije, ki bodo dale odgovore na aktualen čas in razmere , v katerih se nahajamo. »Ob tem ne gre spregledati nedavno minulega kongresa SD, ki se je bolj kot z vsebino ukvarjal s kadrovsko politiko znotraj stranke,« je primerjal dr. Zver in še dodal, da bodo tudi stranke ostalih držav, ki delujejo v okviru evropske ljudske stranke, na svojih kongresih ponudile celovite odgovore na reševanje gospodarske krize.