Zloraba instituta tihih družb

Zaradi nedavnih zlorab tihega družbeništva, PS SDS predlaga črtanje določb tihe družbe iz Zakona o gospodarskih družbah. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog novele zakona o gospodarskih družbah. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 27-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. V imenu predlagateljev je stališče predstavil poslanec SDS mag. Andrej Vizjak.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi. V Slovenski demokratski stranki smo vložili spremembo zakona o gospodarskih družbah z namenom, da iz tega zakona črtamo določbe, ki urejajo tihe družbe. V zakon o gospodarskih družbah,  ki je nastala sredi prejšnjega mandata, smo povzeli določbe o tihih družbah iz pred tem veljavnega zakona in že pred tem uveljavljen zakon je prevzel tihe družbe kot sestavni del gospodarskega prava na podlagi, predvsem germanskega pravnega reda. Pravzaprav zato, ker nismo imeli nobenih ne izkušenj kaj šele slabih izkušenj ali pa dobrih izkušenj s tem. Nismo imeli nobenega pravnega, torej pravne prakse iz tega področja. Torej, prevzemali smo določene ureditve po tradicionalnih ekonomijah, ki so se že uveljavile, ki so zdaleč prešle neke tranzicijska obdobja in vsled tega so lahko tihe družbe v teh ureditvah tudi imele kaj pozitivnega.

Seveda pa se tihe družbe in tihi družbeniki razlikujejo od obstoječih gospodarskih družb. Namreč tihi družbeniki v tihih družbah urejajo svoje relacije do nosilca tihe družbe na podlagi pogodbe, ta pogodba pa je prikrita javnosti oziroma ni predmet spisov v sodni register in na tak način se lahko nek tihi družbenik pojavlja predvsem pri prikrito v določeni gospodarski družbi in seveda tudi davčni vidik pri tem ni zanemarljiv. Verjamem in tudi predlagatelji verjamemo, da imajo lahko tihe družbe pozitivne učinke v določenih ekonomijah, ki so preživele in prešle tranzicijo, da pa so se v Sloveniji, vsaj na enem primeru lahko dokažemo, res negativno izkazale. Namreč primer gospoda Danila Topleka, dolgoletnega direktorja podjetja Talum, je več kot nazoren.

Gospod je bil najmanj enkrat tihi družbenik, celo tihega družbenika podjetja, ki je poslovalo s podjetjem Talum. Torej več kot dovolj razlogov za možno navzkrižje interesov in tudi zlorabe tega navzkrižnega interesa so in zato je tudi to problematiko obravnavala Komisija za nadzor javnih financ. Komisija za nadzor javnih financ je tudi povabila vse deležnike v tem primeru, ki pa so ignorirali to komisijo. Prišel je zgolj eden izmed povabljenih in več kot očitno je bilo tam slišano, da je prišlo v tem primeru do zlorabe tega instituta, da je prišlo tudi do zlorabe družbe, in da je na podlagi vseh teh ugotovitev Komisija za nadzor javnih financ pozvala vlado, da pozove vse organe vodenja in nadzora gospodarskih družb v državni lasti, torej vse direktorje in nadzornike državnih podjetij, da podajo izjavo ali so tihi družbenik katerekoli firme doma ali v tujini. Vlada je rekla, da nima kompetenc pozivati ljudi na čelu državnih družb in v organih nadzora teh družb k dajanju takšnih izjav.

S tem je potrdila sum, da je teh primerov tihega družbeništva in zlorabe državnega lastništva lahko še veliko več kot je samo priplavalo na dan zaradi enega spora med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom. Vlada se je namreč čutila pristojno posegati v plače direktorjev podjetij v nadzornike, kar mislim, da je prav, ni se pa čutila pristojna vprašati te iste ljudi ali so hkrati tihi družbeniki in ali obstaja tudi neka možnost navzkrižja interesov in zlorabe le tega.

Zato v Slovenski demokratski stranki predlagamo črtanje določb tihe družbe iz Zakona o gospodarskih družbah. Predlagamo, da je sleherno pogodbeno razmerje med družbeniki ali družbo in družbeniki, javno, sicer so ta pogodbena razmerja nična. Predlagamo tudi prehodno obdobje, da se v razmeroma kratkem roku uredijo in ukinejo vse tihe družbe. Hvala.