Zločini totalitarnih režimov: holokavst – vrtinec zla

27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga v Sloveniji na podlagi sklepa vlade Janeza Janše aktivno obeležujemo od leta 2008. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Tega dne leta 1945 je sovjetska vojska osvobodila Auschwitz, največje nacistično uničevalno taborišče. V Sloveniji ta dan na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije aktivno obeležujemo od leta 2008. Istega leta je Yad Vashem, izraelski spominski center za proučevanje holokavsta, uradno obiskala prva skupina slovenskih učiteljev in strokovnjakov. Yad Vashem sodi v sam vrh svetovnih institucij, ki se ukvarjajo s proučevanjem in ohranjanjem spomina na strašne čase nacističnega totalitarizma. Slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše je s tem začrtala pot, ki vodi Slovenijo v polnopravno članstvo v mednarodni projektni skupini za proučevanje, izobraževanje, spominjanje in raziskovanje holokavsta. Iniciativa, ki je bila oblikovana na Švedskem, je na temelju t.i. stockholmske deklaracije v desetih letih prerasla v mednarodno gibanje z osemindvajsetimi članicami, ki se ukvarja z najbolj mračnimi poglavji svetovne zgodovine.Preganjanje Judov (holokavst – sicer grška beseda, ki jo danes razumemo kot sistematičen genocid nad Judi, šoa – hebrejska beseda, ki pomeni veliko nesrečo, katastrofo) je med drugo svetovno vojno zahtevalo šest milijonov človeških življenj. Številke so tako ogromne in strašljive, da se hitro izgubijo v območju abstraktnega in zabrišejo sledove posameznih tragičnih usod.  Posamezne zgodbe pa so tiste, ki nikoli ne smejo utoniti v pozabo… Tako kot ne smemo nikoli pozabiti, da se je sistematično ubijalsko besnenje začelo z zasmehovanjem, zasramovanjem in zmerjanjem, ki je preraslo v preganjanje in sistematično uničevanje. Holokavst je zločin, ki je najhujša oblika kršitve človekovih pravic in naša dolžnost je spomin na vse, ki so trpeli, saj bo drugače, kot pravi pregovor, zgodovino moral znova doživeti tisti, ki je ne pozna.Pri spominjanju na holokavst je še posebej pomembna vloga izobraževanja, saj mladi  spoznavajo, kaj vse so ljudje sposobni prizadejati drug drugemu v časih, ko so demokratične vrednote uničene in jih nadomestijo nestrpnost, sovraštvo in nasilje. Spoznavanje zločinov naj bi spodbujalo dialog o demokratičnih vrednotah.