Zlata jama za pravne službe (II)
četrtek, 5. 8. 2010Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS za jasnejšo in učinkovitejšo zakonodajo s področja prostora. Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS je že večkrat izpostavil problem slabe slovenske zakonodaje s področja prostora ter parcialno reševanje tega problema s strani vlade. V oceni ob prvi obletnici sedanje Pahorjeve vlade smo opozorili na precej neobvezujoče zaveze glede okolja in prostora v samem koalicijskem sporazumu, v katerem je prostorski politiki namenjenega zelo malo prostora. Opozorili smo tudi na problem (ne)sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, kljub drugačnim obljubam vlade. Tokrat pa dajemo pobudo za izboljšanje slovenske zakonodaje, ki pa bo imela še posebej dober učinek pri urejanju področja prostora. Predlagamo, da se besedilo “razen, če drug zakon ne določa drugače” v zakonih ne uporablja, temveč natančno opredeli. Uresničenje pobude ne zahteva nobenih dodatnih finančnih sredstev, temveč več pozornosti in natančnosti pri pripravi zakonodaje, omogočila pa bo večjo jasnost in urejenost pri upoštevanju zakonodajnih predpisov.Pobuda temelji na predpostavki, da je prostor zahtevna multidisciplinarna postavka, ki zahteva zakonsko natančno ureditev. S pobudo želimo izpostaviti osnovno pravilo pri sestavi zakona, ki bi moralo biti jasno razumevanje zakona s strani vseh državljanov. Prav tako bi morali biti pri sklicevanju na zakone, ti zakoni jasno navedeni. Namesto tega pa v slovenski zakonodaji s tega področja prevečkrat naletimo na dikcijo “razen, če drug zakon ne določa drugače”. Tak primer opazimo npr. v 3., 26., 38. in 40. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). V 89. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) se celo pojavlja sklicevanje na nikjer omenjen “poseben zakon”, prav tako pa se v 59. členu tega zakona omenjajo objekti z vplivi na okolje, pri čemer ti vplivi niso jasno definirani. Nadalje pa Zakon o upravnem postopku (ZUP) ne zajema načela enakosti postopkov, kar je osnova urejanja zakonodaje s področja prostora. Pojavljajo se namreč tudi nejasnosti, kdo je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po presoji upravnega organa. Takšna nenatančnost členov dopušča dvoumno razumevanje zakona, različna tolmačenja ter izigravanje z iskanjem t.i. lukenj v zakonu in s tem izničenje osnovnega namena zakona. Posledice tega se kažejo tudi v aktualni slovenski politiki, predvsem je problematično spreminjanje Izvedbenega prostorskega načrta Ljubljana s strani župana Zorana Jankovića, o čemer je bil že zaslišan pred preiskovalno komisijo Državnega zbora.V tretjem paketu protikriznih ukrepov, ki jih je pripravil Strokovni svet SDS, smo v Odboru za okolje in prostor pri Strokovnem svetu vladi predlagali številne ukrepe na področju prostorske politike, med njimi posodobitev postopkov za umeščanje objektov v prostor ter izboljšanje upravljanja na področju prostorskega urejanja. Seveda pa je v prvi vrsti za izvajanje teh ukrepov potrebna jasna in učinkovita zakonodaja.Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDSO tej problematiki je spregovoril že g. Reven. Cel njegov prispevek si lahko preberete na tej povezavi: http://www.sds.si/news/6905
