Zgrešen vladni pristop k urejanju dela na črno

Vlada bi morala zagotoviti delovna mesta, s čimer bi interes po delu na črno upadel. Poslanke in poslanci na 26. redni seji obravnavajo predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil poslanec Marijan Pojbič.

MARIJAN POJBIČ: Hvala gospod predsednik. Torej spoštovani! V Slovenski demokratski stranki smo že vsaj eno leto pričakovali, kaj bo koalicija naredila na področju preprečevanja dela na črno. Delo na črno je problem, s katerim bi se morala vlada še posebej v času gospodarske krize učinkovito spopasti. Namesto, da bi vlada predlagala predlog zakona, ki bi odpravil dosedanje pomanjkljivosti preprečevanja dela na črno, je pred nami predlog, ki v ničemer ne izboljšuje in dopolnjuje dosedanjega pristopa k preprečevanju dela na črno. Predlog zakona temelji izključno na metodi kaznovanja. Številne novejše raziskave v Evropski uniji so pri reševanju problematike dela na črno do kaznovalnih ukrepov zelo skeptične, saj je povsod splošno znano, da samo zaostrovanje kazni ne pripomore k preprečevanju dela na črno. Zato se mora pri novejših pristopih več pozornosti namenjati preventivi, na primer, poenostavitvi administrativnega okolja, naprednim metodam odkrivanja neprijavljenih transakcij ter zagotavljanju spodbud za legalno delo v obliki znižanja davkov in prispevkov. Poleg tega pa tistim, ki že opravljajo delo na črno, države nudijo ustrezne spodbude za prehod v legalno okolje. Tako je, na primer, Švedska uvedla znatne davčne olajšave in znižanje prispevkov za tako imenovana hišna opravila, Belgija pa je uvedla vavčerski sistem.

Na zgrešen pristop k urejanju problematike dela na črno kaže tudi opredelitev cilja zakona. Predlagatelj v zaključnici zakona namreč opredeljuje povečanje pristojnosti nadzornih organov in poostritev sankcij za kršitelje. Glavni cilj zakona bi moralo biti zmanjšanje zaposlovanja in dela na črno. Vlada Republike Slovenije pa bi morala predlagati tudi sprejem ukrepov za ustanavljanje ustreznih delovnih mest in druge preventivne ukrepe, zaradi katerih bi interes po delu na črno upadel. Povečanje pristojnosti nadzornih organov pri ugotavljanju dela na črno pa je le ena izmed sekundarnih metod, kako se ta cilj doseže. Delo na črno je bil in bo problem, pri katerem imajo največ koristi tisti, ki delo ponujajo, v slabšem položaju pa so tisti, ki delo na črno izvajajo, saj so zaradi gospodarske krize in nepravilnih vladnih ukrepov največkrat prisiljeni sprejeti delo na črno, kjer nimajo nobenih socialnih pravic.

Nikakor pa ne bomo pristali na to, da se sosedska pomoč v celoti ne šteje kot izjema dela na črno. Dosedanja opredelitev sosedske pomoči je bila neustrezna, predlog tega zakona pa jo je samo še poslabšal. Zato predlagamo, da se sosedska pomoč v celoti ne šteje kot delo na črno. Ugotavljanje sosedske pomoči kot delo na črno ne bo v ničemer prispevalo k povečanju davčnih prispevkov, saj je jasno, da se v praksi zelo težko izvršuje. Po drugi strani pa povzroča nepotrebno vznemirjenje ljudi in kvari sosedske odnose. Z novim predlogom zakona, ki opredeljuje sosedsko pomoč v določenih primerih za delo na črno, bi bili ljudje samo zmedeni, pri sosedski pomoči zadržani, učinka na zakoniti trg delovne sile pa ne bi bilo. Kot so v postopki sprejemanja zakona opozorili številni javni pozivi, pa bi se sosedski odnosi zaradi novega predloga zakona bistveno poslabšali.

K predlogu zakona smo pristopili konstruktivno, podali utemeljene amandmaje, katerih namen je bil izboljšanje zakona. Vendar žal naši amandmaji niso bili upoštevani, čeprav so v veliki meri sledili pričakovanjem javnosti, da bo koalicija predvsem življenjsko uredila pomen sosedskega dela. Glede na ugotovitve, da tega ni storila, in glede na to, da je cilj tega zakona le v povečanju obsega odkrivanja dela na črno in ne v preventivnem preprečevanju dela na črno, tega zakona seveda v Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti.