Zgolj od ljubezni do kmetije se ne da živeti

Vrednost prikolice sena iz strmih površin lahko ocenimo na 1000 evrov. Če bi to obdelovali neki državni uslužbenci, tako kot državne gozdove, se jih ne bi splačalo več obdelovati. Ura postavka za delavca je določena na 17 ali 18 evrov, za pridelavo ene 20 kubične prikolice sena bi morali vložiti toliko ur, da se to absolutno ne bi splačalo. »Mi, ki imamo bregove, ki jih obdelujemo, smo praktično najcenejši komunalci, cenejši od Romunov v hmeljiščih, smo kot sužnji,« opozarja domačin iz Zgornje Savinjske doline.

Pokrajina se ne bo mogla obdržati takšna, kot je sedaj, iz preprostega razloga. »Vemo, kako je danes, kdor je na ravnem, kjer se da pokositi s traktorjem, se še pokosi, v hribih je pa veliko ročnega dela in je to problem,« je izpostavil kmetovalec višinske kmetije, ki opaža, da v njegovi občini mladi, ki so generacija njegovih otrok, gredo vsi v službo. » Ko smo se doma pogovarjali, kaj bomo naredili z bregovi, je rekel sin, zasadimo jih. Bomo pač tako naredili, čeprav so ta isti hrib moji starši še orali, jaz sem ga še kosil dvakrat na leto, zdaj je samo še sanitarna košnja in ovce …«

Marjan Golavšek iz Kmetijsko gozdarske zbornice opozarja, da je ključnega pomena zmotivirati naše mlade, da bodo v kmetu kot poklicu videli prihodnost. Dokler tega ne bomo dosegli, bomo imeli večne probleme. »Mi lahko še ne vem kakšne ukrepe sprejemamo, če ne bo cenovna politika naravnana na tak način, da bo videl, da se mu pač enostavno splača biti na kmetiji. Danes pa na kmetiji ostajajo tisti, ki jih starši na nek način pripravijo ali pa sami čutijo to pripadnost slovenski kmetiji. Ampak če je dobra plača nekje, se to hitro spremeni,« je dejal Golavšek in dodal, da politika SDS, program SDS za kmetijstvo teži k družinski kmetiji, primerni cenovni politiki in kmetijskim zemljiščem, ki jih kmetje potrebujejo za obdelavo, ne pa to, kar se je počelo pod Cerarjevo vlado, 100 hektarov spremeniti čez noč ni noben problem, ampak tam ne bo nikoli več rastel krompir in nič drugega, še opozarja.

»Miselnost v Sloveniji je taka, da kdor dela kje drugje, ne v kmetijstvu, dela za denar, mali kmet bi pa naj delal iz ljubezni. Iz tiste ljubezni do tiste male kmetije se ne da živeti,« je poudaril eden izmed sodelujočih v razpravi.

Golavšek je komentiral tudi visoke dajatve: »V kmetijstvu bi morali imeti neko pavšalno obdavčitev, s tem bi rešili vse. Katastrski dohodek ni primerna obdavčitev.« Omenil je zakon, ki je bil sprejet in ima sicer prehodno obdobje, a na koncu bo obdavčitev v gozdarstvu za 200 % večja, ostalo se tudi povečuje. »Nihče v kmetijstvu ne reče, da se davki ne bi plačevali, to ni problem, ampak treba je obdavčiti na način, da plačaš davek od tega, kar si dejansko pridelal, ali pa pavšalno in se potem delajo poračuni. Ne pa da nekdo zaračuna donos na njivi, kjer boš potencialno pridelal toliko in toliko koruze, vmes imamo pa sušo pa še kako neurje,« je jasen Golavšek, ki opiše dogajanje ob nedavnem vetrolomu, ko zdaj popisujejo škodo, do poletja bodo malo popisovali, potem bodo sprejeli zakon, če bo več kot 0,3 promile, potem bodo pa izplačali nek drobiž leta 2019 ali 2020, ko je že vse mimo ali pa že kaka druga ujma vmes.