Zgodovinarka dr. Tamara Griesser-Pečar: »S tem zakonom se enačijo zločinci in žrtve«.

»Nemčija je že leta 1992 popolnoma odprla arhive Stasija javnosti. Skrajni čas je, da to storimo tudi v Sloveniji,« je ob začetku zbiranja podpisov za referendum proti zapiranju arhiva UDBE dejala prvopodpisana Eva Irgl. Danes, 13. februarja 2014, se začenja 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma o noveli Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

Že dopoldne so svoj podpis na upravni enoti prispevali: Eva Irgl, prvopodpisana pod referendumsko zahtevo in poslanka SDS, Roman Leljak, tretjepodpisani pod referendumsko zahtevo, publicist in dr. Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka.Ob tej priložnosti je poslanka Eva Irgl povabila vse državljanke in državljane, da na upravnih enotah in krajevnih uradih oddajo svoj podpis proti zapiranju arhivov UDBE. »Povabila bi tudi vse mlade, upam da v izredno velikem številu, da se nam pridružijo in oddajo svoj podpis. Verjamem namreč, da se zavedajo, kako pomembno je, da vsak narod pozna svojo preteklost, da lahko potem s polnimi pluči zadiha prihodnost,« je dejala.

»Zbrati moramo 40.000 podpisov, prepričana sem, da nam bo s skupnimi močmi to tudi uspelo, kajti naš edini in skupni cilj je, priti do zgodovinske resnice, omogočiti zgodovinarjem, publicistom in raziskovalcem, da lahko svoje delo opravljajo profesionalno in strokovno. Verjamem, da se bodo državljanke in državljani našemu povabilu odzvali in prišli na upravno enoto in oddali svoj podpis proti zapiranju arhivov,« je še dejala.

Poudarila je, da se strokovnjaki, ki redno uporabljajo arhive, natančno zavedajo, da bo to, v kolikor bo prišlo do anonimizacije, v primerih, ko gre za recimo 1000 strani dokumentacije, »izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov«.

Za konec je poudarila, da je Nemčija že leta 1992 popolnoma odprla arhive Stasija javnosti. »Skrajni čas je, da to storimo tudi v Sloveniji,« je dodala.

Publicist Roman Leljak je opozoril: »Vsi dobro vemo, kako je postavljena arhivska komisija in kdo jo postavlja. Mislim, da ni prav, da so zgodovinarji, raziskovalci in publicisti odvisni od vsakokratne arhivske komisije«. Kot je dejal, imajo vsi, ki raziskujejo arhive, nek status, »že njihova strokovna izobrazba je dovolj močna, da bi z nekim svojim podpisom, s katerim se zavezujejo, da bodo varovali osebne podatke, dovolj, da vpogledajo v te dokumente«.»Arhiv Komunistične partije Slovenije je bil do tega trenutka popolnoma odprt,« je bil jasen Leljak. Z uveljavitvijo te novele bodo prekriti občutljivi osebni podatki. »Odprimo že te arhive v popolnosti, razbremenimo se preteklosti in živimo naprej,« je poudaril.

»S tem zakonom se enačijo zločinci in žrtve,« pa opozarja zgodovinarka dr. Tamara Griesser-Pečar. Kot je pojasnila, se s tem zakonom ščiti osebne podatke zločincev in to ne samo v udbovskem arhivu temveč je to razširjeno tudi na drugo arhivsko gradivo. Poleg tega je po njenem mnenju anonimizacija zelo problematična predvsem v mikrofilmih. V njih se namreč ne da anomizirati osebnih podatkov, iz česar logično izhaja njihova nedostopnost. »Anonimizirano gradivo je za raziskovalce absolutno neuporabno,« je poudarila zgodovinarka.

Pojasnila je še, da »v vseh postkumunističnih državah v Evropski uniji, razen v Sloveniji, razlikujejo med storilci in med žrtvami. Tisti, ki so delovali za prejšnjo oblast, ne morejo biti v enaki meri zaščiteni kot žrtve. Gre za to, da se končno razčisti to zgodovino in da se žrtvam tudi vrne dobro ime«.Foto: Matic Štojs