Ženski odbor SDS: »Vlada Alenke Bratušek z zrni posameznikov peče pogače za skupine priviligirancev«.
ponedeljek, 18. 11. 2013»Državljanke in državljani si zaslužimo odgovorno vlado, ki bo poiskala prave rešitve in imela pogum, znanje in podporo, da jih izpelje,« je dejala Patricia Čular. Patricia Čular, nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter invalide in Jelena Konda, podpredsednica ŽO SDS sta na novinarski konferenci spregovorili o finančnih obremenitvah, ki jih sprejema vlada Alenke Bratušek in ki bodo prizadele slovenske družine.»Državljanke in državljani si zaslužimo odgovorno vlado, ki bo poiskala prave rešitve in imela pogum, znanje in podporo, da jih izpelje. V času krize potrebujemo tudi vlado s pravo mero socialnega čuta. Upam si trditi, da vlada Alenke Bratušek to ni – nima pravih rešitev, nima socialnega čuta in prav gotovo ni odgovorna,« je uvodoma dejala Patricia Čular.»Vemo, da je primanjkljaj v državnem proračunu v višini 1,5 milijarde evrov. K temu moramo prišteti denar, ki ga bomo potrebovali za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema. Napovedi se gibljejo med dvema pa vse do šest milijard evrov. V najslabšem primeru potrebujemo torej 7,5 milijard in v najboljšem 3,6 evrov sredstev,« je pojasnila. Kot je dejala, bomo z zakoni, ki jih predlaga vlada, državljanke in državljani prispevali 250 milijonov evrov iz naslova višjega davka na dodano vrednost, 33 milijonov evrov iz naslova novele zakona o dohodnini in okoli 200 milijonov evrov iz naslova zakona o davku na nepremičnine. Skupaj to nanese slabe pol milijarde evrov oz. slabo tretjino potrebnih sredstev za pokrivanje tekočega proračunskega primanjkljaja. »S temi predlogi torej težko trdimo, da gre za prave rešitve, za katere kot pravi predsednica potrebuje le čas in ne denarja,« je dejala nekdanja državna sekretarka in nadaljevala: »In če denarja ne potrebuje ona oz. država v imenu katere govori, ga prav gotovo potrebujejo državljanke in državljani. Zavedamo se in tudi pripravljeni smo prispevati k zagotavljanju stabilnosti proračuna, a z ukrepi, ki bodo enakovredni do vseh in transparentni v vseh segmentih, predvsem pa s takšnimi, ki bodo sleherni državljanki in državljanu zagotavljali dostojno življenje«.Kot je dejala, se zdi, da se vlada niti ne zaveda skupnega vpliva ukrepov, ki jih predlaga za posameznika. »Pri povišani stopnji DDV je predsednica govorila, da bo ta prizadela družino le v višini 2,3 evra na mesec. Kasneje so informacijo dopolnili, da gre le za strošek hrane. Kot da se ne bi zavedala, da posamezna družina potrebuje tudi vodo, elektriko, druge energente za ogrevanje, prevoz in še kakšno od drugih storitev,« je bila kritična Čularjeva. »Tako je dejansko povišanje mesečno vsako posamezno gospodinjstvo povprečno obremenilo za vsaj 12x bolj, kot je to govorila predsednica vlade, za okoli 27 evrov na mesec dodatnih stroškov,« je pojasnila.»Zakon o dohodnini določa, da avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in osnov iz dohodninske lestvice ne bo več, zaradi česar se bo v proračun po izračunih vlade steklo približno 33 milijonov evrov več dohodnine. Zasledili smo lahko preračune, da bo prihodnje leto kar 96 % vseh zavezancev, predvsem tistih, ki imajo dohodke od dveh povprečnih plač, plačalo za tri odstotke več dohodnine. Okvirno to na mesec za posameznika pomeni približno 17 evrov več, letno pa skoraj 200 evrov več dohodnine,« je dejala Čularjeva.Zakon o davku na nepremičnine pa naj bi po preračunih vlade približno dvakrat bolj obremenil zavezance. »Za stanovanjske nepremičnine v povprečju 120 evrov na nepremičnino, pri čemer bo lastnik stanovanja v velikosti 80 m2 v Ljubljani po novem plačal 230 evrov (do sedaj za nusz 120 evrov), lastnik z enakim stanovanjem v Murski Soboti pa 65 evrov, kar je 20 evrov več kot do sedaj,« je ponazorila nekdanja državna sekretarka.»Kot da to ne bi bilo dovolj za posameznika, je vlada Alenke Bratušek napovedala dražje vinjete v novem letu. Vlada se ni odločila, da bi dodatno obremenila težji tranzitni promet skozi državo, temveč je z novo vinjeto hujši udarec zadala malim obrtnikom in podjetnikom. Pozabila pa ni tudi na posameznike – tiste, ki se dnevno odpeljejo na delo v drugo mesto. Ti bodo za letno vinjeto plačali 15 evrov več. In seveda večje družine ali pa družine s člani s posebnimi potrebami, ki brez kombijev ne morejo. Za te so ceno vinjene povišali za 130 %. Tako bomo državljanke in državljani v proračun DARSa zagotovili dodatnih 11 milijonov EUR,« je še pojasnila.Poudarila je tudi, da je vlada znižala subvencioniranje javnih prevozov dijakov in študentov: »V letu 2012 je vlada Janeza Janše uvedla nov sistem subvencioniranja javnih prevozov dijakov in študentov, ki je prispeval tudi k 36 % povečanju števila dijakov in kar 50 % povečanju števila študentov kot uporabnikov mesečnih prevozov. Letos pa zaradi potrebe po finančni vzdržnosti proračuna in primanjkljaja na tem naslovu v višini 5,5 milijonov evrov višje cene tudi za vozovnice. Mesečne vozovnice so sepodražile za 5 evrov, petmesečna polletna vozovnica se bo podražila za 12,5 evrov«.
Na podlagi navedenega je Patricia Čular prišla do naslednje ugotovitve: »Preračun dajatev 3-članske družine z dijakom kaže, da bo ta državi letno v proračun namenila dodatno dobrih 900 evrov«.»Poleg tega da trdim, da rešitve te vlade niso prave rešitve za doseganje zastavljenega cilja in da je to vlada brez socialnega čuta, trdim, da je to vlada brez kakršnekoli odgovornosti do državljank, državljanov in države,« je dejala Čularjeva in pojasnila:
• Zakone, ki zadevajo skoraj slehernega sprejemajo mimo lastnih predpisov po nujnem postopku brez javne razprave in za njih pridobijo podporo le nekaj več kot pol poslancev;
• Krši določila resolucije o normativni dejavnosti in sprejema predpise s predpisanimi javnimi razpravami in v določenih rokih, ne pa da eno od ključnih ministrstev – Ministrstvo za finance beleži kar 86% kršitev, na tretjem mestu najdemo Ministrstvo za pravosodje (76%);
• Povečuje število zaposlenih v javni upravi;
• Negospodarno troši javna sredstva, saj le za promocijo Zakona o davku na nepremičnine za medije namenja 100.000 EUR;
• In v posmeh vsem državljankam in državljanom poseda s svojimi ministri križem rok z dvignjenimi nogami.
»Takšno delo ni delo odgovorne vlade, ki izvaja prave rešitve za izhod iz krize, v kateri se država nahaja. To je delo nekoga, ki si jemlje čas, da še z zrni posameznikov peče pogače za skupine priviligirancev,« je bila kritična Čularjeva.Podpredsednica Ženskega odbora SDS Jelena Konda je več pozornosti namenila davku na nepremičnine. Ta bo po njenih besedah marsikateri družinski proračun obremenil bolj, kot je bil obremenjen doslej, predvidoma 2 do 3 krat, v nekaterih občinah celo 5 x, ker je bil tudi dosedanji sistem točkovanja in določitve vrednosti točk za namene odmere nadomestila za stavbno zemljišče, po občinah različno določen. »Zato ne moremo pristati na povprečni izračun, ki ga je na uvodni predstavitvi proračunskih dokumentov na seji Državnega zbora RS 11. 11. 2013 predstavila predsednica vlade Alenka Bratušek, ko je dejala, da se bo v povprečni kvadraturi stanovanja 68 m2 povprečno dvignila davčna obremenitev za okoli 3 evre mesečno,« je dejala. Poudarila je, da »predlagani zakon ne upošteva kriterija »primernosti stanovanja«, ki je merilo za dodelitev neprofitnega stanovanja in ne upošteva statusa »velike družine« s tremi in večjim številom otrok do 18. leta, kot je to do sedaj predvideval zakon o davku na premoženje. Hkrati ogroža kmete, obrtnike in mala podjetja ter mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke, saj v primeru neplačila davka zakon predvideva zavarovanje dolga z vpisom v zemljiško knjigo, kar je tiha nacionalizacija premoženja«.Kot je dejala, bi »država morala s pravilnim, poštenim in sistematičnim pobiranjem davkov urejati, voditi, razporejati in plačevati vse potrebe, ki jih državljani od nje pričakujemo, pobrani davek pa nadzorovano in enakomerno porazdeliti, da bodo državljani varno živeli v svoji državi in imeli zagotovljeno dostopno šolstvo, zdravstvo, pokojnine in urejeno infrastrukturo v zameno za prostovoljno plačevanje davkov in prispevkov«. Poudarila je: »Pričakujemo od vlade, da je obdavčitev pravično in enakomerno porazdeljena, s takimi stopnjami, da bodo ljudje to razumeli kot pripadnost državi, ne pa kot plenjenje tistim, ki davek plačajo, s tem denarjem pa polnjenje praznih lukenj v bankah, ki so se s plenilskim pohodom povečevale ves čas tranzicije in v katerih je danes za okoli osem milijard slabih terjatev, ki očitno niso bile zadostno zavarovane, saj bi jih drugače lahko izterjali od privilegirancev, ki kredita niso vrnili«.»Nepravično je, da se v breme davkoplačevalcev skozi proračun z dokapitalizacijo bank rešuje načrtno speljana kraja skozi celo tranzicijsko obdobje samostojne države,« je prepričana podpredsednica ŽO SDS. Prava smer reševanja proračunskega primanjkljaja je po mmenju Ženskega odbora SDS: »nadzorovana prodaja državnega premoženja in alokacija finančnih virov od prodaje državnega premoženja v državne blagajne, med drugim tudi zakonsko določen znesek od prodaje državnega premoženja v pokojninsko blagajno, ki bo zagotavljal stabilnost pokojninskega sistema in zagotavljal izplačilo pokojnin, ki imajo podlago v plačanih prispevkih. Najprej je potrebna sanacija bank, slaba banka, razkritje slabih kreditov, ugotovitev odgovornih in poziv k odgovornosti za stanje v bančnem sistemu ter zaplemba premoženja tistim, ki kreditov niso vrnili. Ko bo stanje v državi normalizirano in ko se bo pokazal pozitivni trend okrevanja gospodarstva, ko bo kmet lahko svoje pridelke prodajal na slovenskih policah in slovenskih tržnicah z dobrim odkupom, ko bomo zagnali lastno lesno industrijo, ki bo odkupovala slovenski les in imeli slovensko biomaso, sekance in pelete, tedaj lahko začnemo razmišljati o uvedbi davka na nepremičnine«.»Zato v Ženskem odboru SDS menimo, da bi bilo primernejše, da se zakon o davku na nepremičnine pripravi zelo premišljeno in obravnava v rednem postopku, v katerega se vključi vse zainteresirane skupine in strokovno javnost,« je sklenila podpredsednica ŽO SDS Jelena Konda.
Na podlagi navedenega je Patricia Čular prišla do naslednje ugotovitve: »Preračun dajatev 3-članske družine z dijakom kaže, da bo ta državi letno v proračun namenila dodatno dobrih 900 evrov«.»Poleg tega da trdim, da rešitve te vlade niso prave rešitve za doseganje zastavljenega cilja in da je to vlada brez socialnega čuta, trdim, da je to vlada brez kakršnekoli odgovornosti do državljank, državljanov in države,« je dejala Čularjeva in pojasnila:
• Zakone, ki zadevajo skoraj slehernega sprejemajo mimo lastnih predpisov po nujnem postopku brez javne razprave in za njih pridobijo podporo le nekaj več kot pol poslancev;
• Krši določila resolucije o normativni dejavnosti in sprejema predpise s predpisanimi javnimi razpravami in v določenih rokih, ne pa da eno od ključnih ministrstev – Ministrstvo za finance beleži kar 86% kršitev, na tretjem mestu najdemo Ministrstvo za pravosodje (76%);
• Povečuje število zaposlenih v javni upravi;
• Negospodarno troši javna sredstva, saj le za promocijo Zakona o davku na nepremičnine za medije namenja 100.000 EUR;
• In v posmeh vsem državljankam in državljanom poseda s svojimi ministri križem rok z dvignjenimi nogami.
»Takšno delo ni delo odgovorne vlade, ki izvaja prave rešitve za izhod iz krize, v kateri se država nahaja. To je delo nekoga, ki si jemlje čas, da še z zrni posameznikov peče pogače za skupine priviligirancev,« je bila kritična Čularjeva.Podpredsednica Ženskega odbora SDS Jelena Konda je več pozornosti namenila davku na nepremičnine. Ta bo po njenih besedah marsikateri družinski proračun obremenil bolj, kot je bil obremenjen doslej, predvidoma 2 do 3 krat, v nekaterih občinah celo 5 x, ker je bil tudi dosedanji sistem točkovanja in določitve vrednosti točk za namene odmere nadomestila za stavbno zemljišče, po občinah različno določen. »Zato ne moremo pristati na povprečni izračun, ki ga je na uvodni predstavitvi proračunskih dokumentov na seji Državnega zbora RS 11. 11. 2013 predstavila predsednica vlade Alenka Bratušek, ko je dejala, da se bo v povprečni kvadraturi stanovanja 68 m2 povprečno dvignila davčna obremenitev za okoli 3 evre mesečno,« je dejala. Poudarila je, da »predlagani zakon ne upošteva kriterija »primernosti stanovanja«, ki je merilo za dodelitev neprofitnega stanovanja in ne upošteva statusa »velike družine« s tremi in večjim številom otrok do 18. leta, kot je to do sedaj predvideval zakon o davku na premoženje. Hkrati ogroža kmete, obrtnike in mala podjetja ter mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke, saj v primeru neplačila davka zakon predvideva zavarovanje dolga z vpisom v zemljiško knjigo, kar je tiha nacionalizacija premoženja«.Kot je dejala, bi »država morala s pravilnim, poštenim in sistematičnim pobiranjem davkov urejati, voditi, razporejati in plačevati vse potrebe, ki jih državljani od nje pričakujemo, pobrani davek pa nadzorovano in enakomerno porazdeliti, da bodo državljani varno živeli v svoji državi in imeli zagotovljeno dostopno šolstvo, zdravstvo, pokojnine in urejeno infrastrukturo v zameno za prostovoljno plačevanje davkov in prispevkov«. Poudarila je: »Pričakujemo od vlade, da je obdavčitev pravično in enakomerno porazdeljena, s takimi stopnjami, da bodo ljudje to razumeli kot pripadnost državi, ne pa kot plenjenje tistim, ki davek plačajo, s tem denarjem pa polnjenje praznih lukenj v bankah, ki so se s plenilskim pohodom povečevale ves čas tranzicije in v katerih je danes za okoli osem milijard slabih terjatev, ki očitno niso bile zadostno zavarovane, saj bi jih drugače lahko izterjali od privilegirancev, ki kredita niso vrnili«.»Nepravično je, da se v breme davkoplačevalcev skozi proračun z dokapitalizacijo bank rešuje načrtno speljana kraja skozi celo tranzicijsko obdobje samostojne države,« je prepričana podpredsednica ŽO SDS. Prava smer reševanja proračunskega primanjkljaja je po mmenju Ženskega odbora SDS: »nadzorovana prodaja državnega premoženja in alokacija finančnih virov od prodaje državnega premoženja v državne blagajne, med drugim tudi zakonsko določen znesek od prodaje državnega premoženja v pokojninsko blagajno, ki bo zagotavljal stabilnost pokojninskega sistema in zagotavljal izplačilo pokojnin, ki imajo podlago v plačanih prispevkih. Najprej je potrebna sanacija bank, slaba banka, razkritje slabih kreditov, ugotovitev odgovornih in poziv k odgovornosti za stanje v bančnem sistemu ter zaplemba premoženja tistim, ki kreditov niso vrnili. Ko bo stanje v državi normalizirano in ko se bo pokazal pozitivni trend okrevanja gospodarstva, ko bo kmet lahko svoje pridelke prodajal na slovenskih policah in slovenskih tržnicah z dobrim odkupom, ko bomo zagnali lastno lesno industrijo, ki bo odkupovala slovenski les in imeli slovensko biomaso, sekance in pelete, tedaj lahko začnemo razmišljati o uvedbi davka na nepremičnine«.»Zato v Ženskem odboru SDS menimo, da bi bilo primernejše, da se zakon o davku na nepremičnine pripravi zelo premišljeno in obravnava v rednem postopku, v katerega se vključi vse zainteresirane skupine in strokovno javnost,« je sklenila podpredsednica ŽO SDS Jelena Konda.