Danes obeležujemo Dan Zemlje, s katerim želimo poudariti pomen varovanja okolja na Zemlji in ozavestiti ljudi o pomembnosti zdravja našega planeta.
Dan zemlje smo prvič praznovali 22. aprila 1970 na pobudo ameriškega senatorja Gaylorda Nelsona. Že leta 1970 je pri akciji sodelovalo več kot 20 milijonov ljudi širom sveta. Pobuda senatorja je nastala na podlagi okoljske katastrofe, ki se je zgodila leta 1969, ko je v Santa Barbari prišlo do takrat največjega razlitja nafte z nepopravljivimi posledicami.
Geslo letošnjega dneva Zemlje je »Investirajmo v naš planet«. Letošnji dogodki po svetu bodo namenjeni temu, da se opozori na pomen razvoja, inovacij in implementacij rešitev za preprečevanje podnebnih sprememb in degradacije okolja ter za zagotavljanje trajnostne prihodnosti. Ukrepati je potrebno sedaj, saj bodo podnebne spremembe vedno bolj škodile gospodarstvu in povečale pomanjkanje dobrin ter vplivale na vse nas. Seveda moramo biti pri preoblikovanje gospodarstva v zeleno gospodarstvo previdni, strateški in z jasnimi cilji, da ta prehod ne bo dodatno obremenil okolja in gospodarstva ter na drugi strani povzročil več škode kot koristi. Inovacije in ukrepanje, ki pospešujejo rešitve ter ohranjanje planeta so ob tem nujne. Predvsem učinkovita raba energije in izraba obnovljivih virov energije sta dober korak k izboljšanju stanja na področju okoljevarstva. Produkte in storitve moramo razvijati v smeri zaprtih snovnih tokov, kar pomeni predvsem ponovno uporabo in recikliranje. Finančne analize, podjetništvo in strategije morajo ovrednotiti tudi ceno izčrpavanja naravnih dobrin, da bo uporabnik dobil razumljiv signal, da sta narava in okolje največja in najdražja dobrina ter da lahko s svojim delovanjem prispevamo k upočasnitvi podnebnih sprememb.
Sedanja vlada je resno pristopila k reševanju okoljskega vprašanja, saj je za zeleni prehod na voljo več kot milijarda evrov sredstev. V tem mandatu smo posebno pozornost namenili trajnostni politiki in varovanju okolja. Enega izmed največjih poudarkov smo poleg reševanju najhujše zdravstvene krize v Sloveniji, namenili gradnji trajnostne infrastrukture in trajnostne preobrazbe gospodarstva. V tem mandatu smo začeli z obsežnimi infrastrukturnimi projekti na področju železniškega prevoza, hkrati pa smo za izboljšanje avtobusnih prevozov po celi Sloveniji sklenili 5 letne koncesijske pogodbe, na podlagi katerih bomo dobili za 20% več povezav. Dodatno smo uvedli brezplačne prevoze za upokojence v medkrajevnem prostoru in večjih mestih. Z namenom dodatnega varstva okolja in spodbujanja daljše trajnosti in uporabe izdelkov smo uzakonili prepoved uporabe plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Dodatna sredstva smo namenili tako za pridobivanje alternativnih virov energije, z davčnimi spremembami pa spodbujamo nakupe električnih vozil. V naslednjem mandatu bomo dosedanje ukrepe še nadgradili in poskrbeli, da bo Slovenija čim bolj energetsko neodvisna pri enaki kakovosti življenja njenih prebivalcev.
V Slovenski demokratski stranki bomo v naslednjem mandatu sledili smernicam, na podlagi katerih dosegamo rekordne gospodarske rezultate. Zagotovili bomo mednarodno konkurenčno in spodbudno poslovno okolje. Velik poudarek namenjamo realizaciji Zelenega dogovora EU in vizije trajnostnega razvoja, zato bomo namenili dodatne razvojne spodbude za področja znanja, ustvarjalnosti, inovacij in digitalizacije, prehoda v krožno in nizkoogljično poslovanje.
Prehod na pridobivanje zelene energije v SDS postavljamo visoko na seznam prednostnih nalog. Vetrne in hidro elektrarne so del t. i. zelene energije oziroma okolju prijazne energije, saj izkoriščajo naravno energijo vetra, oziroma padca vode, pri tem pa se ne sproščajo naravi nevarne snovi.
Hidroelektrarne v Sloveniji že zdaj proizvedejo 33% vse električne energije, njihov potencial je že zdaj močno izkoriščen, zato v SDS menimo, da se je nujno treba osredotočiti na sončno, vetrno in jedrsko energijo. Ker sta sončna in vetrna energija ob obstoječi tehnologiji relativno nizko učinkoviti, zagovarjamo postavitev drugega bloka NEK, od koder trenutno dobivamo 19% vse električne energije. Ta odstotek je treba ohraniti oziroma ga je treba ob sedanji varnostni situaciji (vojna v Evropi) še povečati.
Morda se premalo zavedamo dejstva, da je Zemlja naš skupen dom, na katerem živimo in da s svojimi dejanji resno posegamo v delovanje našega planeta, ki je samo eden. Kot posamezniki imamo preprosto, a učinkovito moč, da s svojimi odločitvami vplivamo na boljši jutri. Ni vseeno kakšen skupni dom bomo pustili za sabo. Naša okoljevarstvena dejanja se bodo namreč odsevala tudi v tem, v kako čistem in zdravem okolju bodo odraščali naši potomci.
